Sunteți pe pagina 1din 28

Lisons

le

Pulaar

L alphabet Pulaar

Limto alkule Pulaar


L alphabet Pulaar comprend 32 lettres dont :
Limto alkule Pulaar soomi ko 32 alkulal een
ngoni :

A B

C D E F G H I J K L M Mb N

Nd Ng Nj O P R S T U W Y

a b c d e f g h i j k l m mb n nd ng
nj o p r s t u w y

En Pulaar comme en Franais ces 32 lettres peuvent


tre rparties en deux groupes: voyelles et
consonnes.

a- les voyelles

En Pulaar, On distingue des voyelles courtes et des


voyelles longues.

E Pulaar ina tawee alkule laae dae e juue


(duurtaae).

-Les voyelles courtes sont: a, o, i, u, e.

Alkule laae dae een ngoni: a, o, i, u, e.

- les voyelles longues sont: aa, oo, ii, uu, ee.


Alkule laae juute een ngoni: aa, oo, ii, uu, ee.
Attention!!! En Pulaar, on ncrit pas daccents sur
les voyelles comme en Franais .

Reento!!! E Pulaar, masal winndetaake e dow alkule


laae hono no Farayse nii.
Exemples: (e) en Pulaar....................................()
en Franais

Yeru: (e) en Pulaar ............................................() e


Farayse

ekkitorde = exercice;
etaade = essayer

cole = janngirde
paule = walabo

b- les consonnes
Notons dabord quil existe des consonnes en

Pulaar qui correspondent celles du Franais,


comme: b, d, f, k, l, m, n, p, r, t, w, y.

Ces consonnes ainsi cites se prononcent et

scrivent de la mme manire quen Franais.

Lisons ces exemples :

d
F

k
l

m
n

p
r
t

w
y

ballal = aide

darnde = taille

feggere = bague

kew = crmonie
loonde = canari
maaro = riz

newre = paume

poolgu = victoire

roondaade = se charger (sur la tte)


toe = point

warga = th mauresque
yarde = boire

Par contre il existe aussi des consonnes qui ne


correspondent pas celles du Franais; on les
retrouve en Pulaar et en Franais, mais ces

consonnes ne gardent pas la mme prononciation


(en Franais).

Ces consonnes sont: c, g, j, s, h.


Les consonnes qui nexistent pas en Franais:

Attention!!! Ne confondons pas cette lettre ()

lapostrophe. On retrouve cette lettre () en gnral


entre deux voyelles prononces sparment, ou

comme sufixe pluriel, ou encore en dbut de mot


en Pulaar.

Exemples:

gial = (pine); mumen = (leur (s); arde =

oggol = corde; ataake = lettre; ie =

(venir).

enfants (petits)

eude = trangler, iao = deuxime

aro = couverture dun livre; oral = bord

Remarque

on a la mme prononciation que le gn


Franais.

alawma = jour; iiwa = lphant; gn pagne


= (paa) = wudere ;
pargne = boo

iyal = os; akkude = mcher


les consonnes combines comme :

Pulaar.....Franais

mb mburu = pain; mbaalu = mouton

nd ndoondi=cendre; foondu = pigeon


ng ngaari = boeuf; ngaree! = venez!
nj

lacciri njoorndi = cous-cous sec; njuulu =


prire

Prononciation des voyelles


a: se prononce comme en Franais (a).

exemples : Aadama = Adama; bague = feggere;


le son (a) se distingue.

addan am = amne-moi

rawaandu = chien

o: se prononce comme en Franais (o).

exemples: maaro =riz; too = pluie; le son (o)


se distingue.

U: ne se prononce pas comme en Franais mais

dune autre manire en employant le ou Franais.


exemples: wuro = village (wouro); but =

faandaare (bit) le son (ou) ou (u) se distingue


dans les deux cas (Pulaar et Franais).

I: se prononce comme en Franais (i).

exemples: innde = (nom) midi = (feccere


alawma)

fijo = (jeu) jeudi = (alkamiisa)

Dans les deux cas le son (i) se distingue.


e: la prononciation diffre selon la langue parle et
lcriture aussi change.

fedde = (groupe ou association)

criture =

eggudu = (dmnagement)

tte =

binndol
(hoore)

Attention!!! Ne confondons pas le (e) en Pulaar qui


est gal () en Franais.

Prononciation des voyelles longues ou voyelles


doubles

En Pulaar on tire sur la voyelle pour marquer


laccent.
aa

naange = (soleil)

uu

cuui = (demeures); puudi = (henn)

oo
ii

baade = (gouttes de pluie)

moorol = (tresse); fodoore =

(promesse)

piindi = (fleurs); miijo = (pense, avis,

ee

opinion, ide)

meere = (zro, rien, nul); feere = (solution)

Prononciation des consonnes qui ne correspondent


pas celles du Franais. (c; g; h; j; s)
(c) :

-En Franais le c se prononce diffremment.


Exemples:
Franais

son peru

Pulaar

calcul

kalkiil = jati

celuici

selu-isi = oo oo

corde

maon

koord = oggol

maso = mahoowo

-En Pulaar le c a une seule prononciation


diffrente du son Franais.
Exemples

caali thili = hangar;

Caam Thiam = nom de famille;


(g ) :

-En Franais le g se prononce diffremment.

10

Exemples:
Franais

son peru

Village

wilaas

Pirogue

piroog

Voyage
Gare

Bougie

Pulaar

wuro

woyaas

anngal

gaar

jolirde laana njoorndi

buusii

laana

sonndel

-En Pulaar le g na quune seule prononciation.


Exemples :
Pulaar
Goro

Geddu

nane

goro

Franais
cola

gueddou enclos

Gardiio gardiito le chef (dirrigeant)


Guuro

gourto

le vivant

(h):

-En Franais le h se prononce souvent mais il


peut tre muet.
Exemples:
Franais

son percu

Pulaar

11

Herbe

Hangar

eerb

hanngaar

huo

caali

-En Pulaar le h se prononce toujours.


Pulaar

Heege
Hoore

Franais

nane

hgu
hr

faim

tte

(j):

-En Franais le j na pas le mme son que le

Pulaar.

Exemples:
Franais
Je

Jalousie

son peru

salusi

mi

Pulaar

kiram

-En Pulaar le j se prononce ainsi comme dans les


mots:

Exemples:
Pulaar

Jardugal
Jaadiio

Franais

nane
diardougal
dido

pipe

compagnon

12

(s):

-En Franais le s peut avoir deux son. Le s la


fin des mots ne se prononce pas; il marque
souvent le pluriel.
Exemples:
Franais

son peru

Pulaar

Sacs

saak

bootuuji

Case

kaas

tiba
caoowo

Ardoise
Tisserand

arduwaas
tiisra

alluwal

-En Pulaar le s garde le mme son et il se


prononce mme la fin du mot.
Pulaar

nane

Sonndu

sondou

Teskaade

teskaade

Sippiro
Caas

Franais

oiseau

sippiro

lutte

thiaasse

fil

Les consonnes doubles

retenir ( se souvenir)

13

En Pulaar, toutes les consonnes peuvent tre

doubles sauf les sept lettres suivantes: f h mb


nd ng nj s .
Exemples:
Pulaar

Ballal

Mbabba

nane
ballal

mbabba

aitaade babbitaad
Tokkitde

duggude

quantit)

tokkitd

douggoud

Franais
aide
ne

se dtacher (en

casser

dterrer

14

Hakkunde Taton,
e Kawraani

15

Waiino e alaae, debbo gooto paho ina


wonnoo e saare. Oon debbo faa i hay so
asamaan oo diirii o nanataa. Kono kako
debbo oo, omo barkini no feewi.

ande

Alla hokki mo fof o immoto gila subaka o


yaha gese, o alla
gollude,

omo
i ngel

wammbii

makko; o artataa so
wonaa

yiya

mbuuu naage oo
ina yooloo.

16

ande wootere, o wayrunoo omo turii


omo rema haa o yii gorko gooto ina ara.
Oon gorko ne kadi
ko

paho.

Ko

gar o yiilaade baali


makko majjui.
Nde

joomum

tan

yottii
wii,

Assalaamu aleykum
debbo!

Baali

njantaani
yenna?

am
gaa

Hannde

wai bale keewe


mio ndaara i,

17

mi

yiitaani.

Ngootu

ina

majji

ko

la oowu.
So a waawii, kala tinndino kam o i
njaari, mi o yeena um nguun mbaalu.
Debbo oo ir ini yeeso mum;
o

faamaani

ko

gorko

oo

haali

ko.

O sikki tigi gorko o ko naamniio mo


hoto gesa makko baa haai.

Ndeen o

weesii jungo makko o wii, gesa makko


baa ko too haa i; to caggal mabba too ko
gesa sehil makko debbo.

Ko o weesii

jungo koo, gorko oo sikki o wii um ko


hedde toon baali mum ii goni.

18

Alla wai muuye


mum, nde o yahi
to

debbo

joofinoo to ndee,
o tawi toon sefre
makko baali ndee
ina aama huo.
O weltii no feewi.

O roondii mbaalu

laoowu ngu o wiinoo maa o hokku debbo


o.

O wii o yehii to debbo o, tinndinnoo

mo to, o tawi toon baali makko ii.


Ndeen noon mbaalu ngu podannoo mi
debbo o nani.
Debbo oo eewi mbaalu ngu haa gite
muuum enndi e maggu.

O teskitii

19

mbaalu ngu ina laa. O sikki gorko o ko


biy o o helii koygal mbaalu mum ngu.
O laawiima haa o watti farde kine, oon o
naati e duko heddii omo wiya, Mi nanaani
abada mi helii koy gal mbaalu maa ngu!
A fenanii kam!

A amii hakke am;

Alla

lainii mi hay o baali maa ii njaari mi


anndaa saka mi hela koy gal gootal e
majji!

um woni toonyange mange.

happii kam fenaande. Abada mi accirtaa


nii haala kaa, so wonaa sariya aawi en!

Gorko oo ne kadi anndi o laawiima.

sikki debbo oo ko biy o yiaa mbaalu

20

laoowu ngu so wanaa mbaalu celluo.


Ndeen kako ne o wii, Oo mbaalu tigi
podan maa mi. So a wii a yiaa kadi o o,
so wanaa cellu o, a woppat fof!

Hay

mbaalu goo mi hokkataa ma caggal


maggu.

So a jaii nangaa mo.

So a

jaaani, laamu seerndat en!

Ndeen e njahdi to aawoowo sariya too.


Ko

njaata

koo

fof,

heddii

ee

kutondiri. E e nduka oljo oljo kono alaa


fof paamoowo ko banndum haalata ko.
e njehi haa e njettii aawoowo o.

21

Nde e
njettinoo
ndeen,
aawoowo o
noddi batu;
jamaa oo
hawri.

Ndeen o wii yo e njato ko addi e.


Gorko oo ami haala oon wii: Baali am
majjirnoo kam nde njaa mi yiilaade. Mio
yaha haa njii mi debbo oo ina rema. Nde
njettii moo mi ndee, naamni moo mi
mbele sefre am baali nde rewaani oo?

22

Mbii moo mi kadi mbaalu gooto ina hen


ko la oowu.

O joofanii mi to baali ii

peemi to. Nde ngar mi e makko ndee, mi


fodaniino mo mbaalu la oowu ngu so o
hollii
baali

kam
ii

to

ngoni

to. Njaa mi to o
joofani kam too,
noon

taw

mi

toon baali am i;
ndoondii

mi

mbaalu

la oowu

ngu

ngaddan moo mi.


Mi roondi mbaalu o ngaddan mi um.

wiyi ka ko o yiaa oo mbaalu, so wonaa


mbaalu mo laataa.

23

Alaa fof ko o heddani mi, hay tekkere o


neo saawii.

Mio yii fawde kuugal e

dow oo debbo.
Nde o joofni ndee, debbo oo wii: Ko mi
demannooo ngesa am; gorko mo njii on
oo ari naamndii kam hoto ngesa am baa
haai? Joofani moo mi toon.
O yehi toon; nde o artata ndee, o artidi e
mbaalu

laoowo,

koyngal maggu.

wii

ko

miin

heli

Miin noon hay to baali

makko ii ngoordi mi anndaa saka haa


miin mi hela koyngal gootal e majji. Holi
no keldat mi koyngal mbaalu makko tawa
hay mi yiyaani baali makko ii?

24

aawoowo oo ne kay ko paho; hay see a


o nanataa.

Huunde fof ko debbo oo e

gorko oo kaali, alaa ko o faami heen.


Kako kay ko pellitnooo ko debbo e
gorko mum ka i, sabi o yii debbo oo ina
wammbi cukalel;

o sikki ko sabu cukalel

ngel e ngari.

aawoowo o feemti e

gorko he, o wii um:

25

Aan

gorko

o,

golle

maa

hannde, mo aani janngo.


bonde.

moaani
um fof e

eew inngel maa ngel: aan tan

ngel nanndi. Mio yii ngoppaa haala ka


sabu suka maa o.

26

Huunde fof ko debbo maa o yii, hokku


um,

so

comci,

so

so

amri,

haala,

yim e

kaalis,

ngacaa um.

aawoowo

ina

gasna

woe ee fof ina lelii e leydi jaleee


batte haala aawoowo o.

aaweteee

ee, waktu e njii dental ngal jalii fof,


nde kaumen ne kay ndarii ina njala.
aawoowo oo jaggi moni fof e jungo
mum, holli e laawol ngol.

e kootiri,

gooto e mae fof ina jala, ina sikki lii


goo oo.

27

28

Guide pour aider lire Pulaar Fvrier, 2015, Kayes, Mali

S-ar putea să vă placă și