Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki

Glava 8:
Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki
Sodrìna na glavata:
 Rizi~na struktura na kamatnite stapki

 Upotreba na rizi~nata struktura za predviduvawe
 Ro~na struktura na kamatnite stapki
 Teorija na segmentirani pazari
 Teorija na o~ekuvawa
 Teorija na preferencijalno odnesuvawe
 Upotreba na ro~nata struktura za predviduvawe
Glava 8: Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki
Rizi~na struktura na kamatnite stapki
 Rizi~nata struktura na kamatnite stapki (risk structure of interest

rates) – gi sumira efektite vrz prinosite so sli~na ro~nost, od
slednive determinanti:
 Rizikot od neizvr{uvawe na obvrskite;
 Likvidnosta;
 Informacionite tro{oci;
 Odano~uvaweto.
Rizik od neizvr{uvawe na obvrski
 Rizikot deka dol`nikot ne moè da gi ispolni svoite veteni pla}awa

na glavninata i kamatata e poznat kako rizik od neizvr{uvawe na
obvrskite (default risk) ili krediten rizik (credit risk).
 Dràvnite obvrznici se bezrizi~ni instrumenti (default-free risk
instruments).
 Kaj ostanatite instrumenti rizikot od neispolnuvawe na obvrskite se
meri so nivno sporeduvawe vo odnos na bezrizi~nite dràvni hartii
od vrednost.
 Premijata na rizikot od neispolnuvawe na obvrskite (default risk

premium) na dadena obvrznica e razlikata me|u nejziniot prinos i
prinosot na nekoj bezrizi~en instrument so ista ro~nost.
 Za {teda~ite, premijata za rizikot e dopolnitelen prinos, koj e
potreben za da bidat stimulirani da vloùvaat vo porizi~nite
instrumenti.
 Rizi~nata premija sodrì dve komponenti:

edna za {teda~ite neutralni sprema rizikot i

druga za {teda~ite averzi~ni sprema rizikot.
Dali centralnata banka moè da pretstavuva pogolem rizik od

komercijalnite banki?
 Pojava: vo periodot 2001-2002 godina na makedonskiot pazar kamatnata
stapka na blagajni~kite zapisi na NBRM be{e povisoka od me|
ubankarskata kamatna stapka.
 Pri~ina: visokata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi be{e

koristena za izvlekuvawe na pregolemata likvidnost sozdadena od
silnata fiskalna ekspanzija za vreme na konfliktot, a so cel –
odbrana na fiksniot kurs na denarot.
 Zaklu~ok: ne stanuva zbor za pogolema kreditna rizi~nost na

centralnata banka.
Likvidnost
 Stepenot na likvidnosta na instrumentite e vtoriot faktor koj vlijae

na kamatnite stapki.
 Vkupnata premijata za rizik ja vklu~uva i premijata na likvidnosta.
 Pomalku likvidnite sredstva moraat da imaat povisoki prinosi za da
gi kompenziraat {teda~ite za nivnoto `rtvuvawe na likvidnosta.
 Pazarite na dràvnite obvrznici se mnogu polikvidni vo odnos na
pazarite na korporativnite obvrznici.
Kreditni rejting agencii

 Specijalizirani privatni kompanii koi se zanimavaat so rangirawe
na korporativnite i dràvnite obvrznici, spored rizikot od
nepla}awe.
 Svetski najpoznati takvi kompanii se amerikanskite Moody’s i
Standard and Poor’s.
 Evroobvrznicite koi gi izdade makedonskata vlada se oceneti so
krediten rejting BB+ spored Standard and Poor’s.
 Sledi prikaz na kreditnite rejtinzi na Moody’s i Standard and
Poor’s.
Informacioni tro{oci
 Tro{okot za dobivawe informacii e tretiot faktor (pokraj

nepla}aweto i likvidnosta) koj vlijae vrz rizi~nata struktura na
kamatnite stapki.
 Instrumentite so povisoki informacioni tro{oci se karakteriziraat
so povisoki kamatni stapki.
 Rejting agenciite gi namaluvaat informacionite tro{oci za
sobirawe podatoci i nadgleduvawe na poznati zaemobarateli.
 Dràvnite zapisi i obvrznici imaat najniski informacioni tro{oci.
Odano~uvawe
 Odano~uvaweto na prinosite e ~etvrtiot faktor koj pridonesuva za

postoewe na razliki vo kamatnite stapki na instrumentite.
 Za {teda~ite e mnogu va`no dali prinosite na nekoj instrument se
odano~livi i ako se, so kolkava efektivna dano~nata stapka.
 Kolku e dano~nata stapka pogolema, tolku pogolema treba da bide
kamatnata stapka za da se kompenzira zagubata za investitorot.
Upotreba na rizi~na struktura za predviduvawe
 Promenite vo rizi~nata struktura na kamatnite stapki se upotrebuvaat

za predviduvawe na idnite trendovi vo ekonomskata aktivnost.
 pr. zgolemuvaweto na rizi~nata premija na Baa obvrznicite i dràvnite
obvrznici, ili razlikata vo prinosot me|u komercijalnite hartii i dràvnite
zapisi, analiti~arite go tolkuvaat kako znak na recesija.
 Nacionalnoto biro za ekonomski istraùvawa vo SAD gi upotrebuva
premiite za rizik pri formuliraweto na t.n. vode~kite indikatori
(leading indicators) za predviduvawe koga edna recesija }e zapo~ne
ili zavr{i.
Ro~na struktura na kamatnite stapki
 Varijacijata vo prinosot na instrumentite koi se razlikuvaat

spored ro~nosta e poznata kako ro~na struktura na kamatnite
stapki (term structure of interest rates).
 Ro~nata struktura najlesno se prou~uva na slu~ajot na
bezrizi~nite dràvni hartii od vrednost.
 Prinosite do dospevawe kaj razli~nite bezrizi~ni instrumenti se
pretstavuvaat so funkcijata na dospevawe ili krivata na prinos
(yield curve).
Krivata na prinos moè da ima tri formi:
 iskosena nagore: dolgoro~nite prinosi se pogolemi od

kratkoro~nite;
 ramna: dolgoro~nite i kratkoro~nite prinosi se isti;
 iskosena nadolu: dolgoro~nite prinosi se pomali od kratkoro~nite.
 Postojat tri teorii koi go objasnuvaat odnesuvaweto na krivata na prinos:

 Teorija na segmentirani pazari;
 Teorija na o~ekuvawa i
 Teorija na preferencijalno odnesuvawe.
 Teoriite se ocenuvaat spored dva kriteriuma:

 logi~kata konzistentnost – dali nudi konzistenten model na finansiskite
pazari, sposoben da gi objasni nastanite vo realniot svet;
 mo}ta na predviduvawe – kolku dobro gi objasnuva vistinskite podatoci za
krivite na prinos.
Teorija na segmentirani pazari
Teorija na segmentirani pazari (the theory of segmented

markets)
 Pretpostavka: instrumentite so razli~ni ro~nosti ne se zamenlivi i

tie se predmet na ponuda i pobaruva~ka na posebni pazari.
 Krivata na prinosot se konstruira od odnesuvaweto na ponudata i
pobaruva~kata na sekoj pazar za poseben vid hartija od vrednost.
 Investitorite pretpo~itaat instrumenti so pokusa ro~nost vo odnos
na onie so podolg rok na dospevawe.
 Ako krivata na prinos e:

 iskosena nagore: pobaruva~kata za kusoro~ni obvrznici e visoka
vo sporedba so pobaruva~kata na dolgoro~nite obvrznici – toa
zna~i porast na cenite i pad na prinosot na kratkoro~nite
obvrznici;
 ramna: uslovite na ponuda i pobaruva~ka se sli~ni na razli~nite
pazari;
 iskosena nadolu: pobaruva~kata za dolgoro~ni obvrznici e
povisoka od pobaruva~kata za kratkoro~nite obvrznici - toa
zna~i porast na cenite i pad na prinosot na dolgoro~nite
obvrznici.
 Kriteruim: logi~ka konzistentnost – objasnuvawe na oblikot na

krivata na prinos:
 Po Vtorata svetska vojna, podatocite za razvienite zemji ukaùvaat na
postoewe na nagore iskoseni krivi na prinos, {to spored ovaa teorija
ukaùva na toa deka investitorite pretpo~itaat kratkoro~ni instrumenti.
 Kriteruim: mo} na predviduvawe – objasnuvawe na podatocite za
krivite na prinos:
 Ovaa teorija ne moè da objasni zo{to prinosite na razli~ni instrumenti
tendiraat da se dviàt zaedno, i
 zo{to eden investitor bi se drèl strogo do nekoj instrument so dadena
ro~nost, otkaùvaj}i se od potencijalnite povisoki prinosi na drugite
pazari.
Teorija na o~ekuvawa
Teorija na o~ekuvawa (expectations theory)
 Pretpostavka: instrumentite so razli~ni ro~nosti (vo uslovi na

identi~ni rizi~ni strukturi) se sovr{eni supstituti.
 Teorijata na o~ekuvawa se zanimava so pra{aweto na
predviduvawe na idnite kratkoro~ni kamatni stapki vrz osnova na
sega{nite dolgoro~ni kamati.
 Dolgoro~nata kamatna stapka e ednakva na prosekot od
kusoro~nite kamatni stapki.
 Kako vrz osnova na sega{nite dolgoro~ni kamatni
stapki gi presmetuvame o~ekuvanite idni ednogodi{ni
kamatni stapki?
6%  очекуванат а едногодишн а стапка 1 година од сега

 7%
2
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 2 (7%) - 6% = 8%
6%  8%  очекуваната едногодишна стапка 2 години од сега

 8%
3
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 3 (8%) - 6% - 8% = 10%
6%  8%  10%  очекуваната едногодишна стапка 3 години од сега

 9%
4
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 4 (9%) - 6% - 8% - 10% = 12%
kamatni stapki?
6%  очекуванат а едногодишн а стапка 1 година од сега

 6%
2
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 2 (6%) – 6% = 6%

 6%
3
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 3 (6%) - 6% -6% = 6%
6%  6%  6%  очекуваната едногодишн а стапка 3 години од сега

 6%
4
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 4 (6%) - 6% - 6% -6% = 6%
kamatni stapki?
6%  очекуваната едногодишн а стапка 1 година од сега

 5.5%
2
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 2 (5,5%) – 6% = 5%

 5%
3
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 3 (5%) - 6% - 5% = 4%
6%  5%  4%  очекуваната едногодишна стапка 3 години од сега

 4.5%
4
O~ekuvanata ednogodi{na stapka e 4 (4,5%) - 6% - 5% - 4% = 3%
 Zaklu~ok: Iskosenosta na krivata na prinos zavisi od o~ekuvanoto

idno dvièwe na kusoro~nite kamatni stapki:
 ako se o~ekuva porast na idnite kratkoro~ni kamatni stapki,
krivata na prinos }e bide iskosena nagore;
 ako se o~ekuva idnite kratkoro~ni kamatni stapki da ostanat
isti, krivata na prinos }e bide ramna;
 ako se o~ekuva pad na idnite kratkoro~ni kamatni stapki,
krivata na prinos }e bide iskosena nadolu.

krivata na prinos:
 Spored ovaa teorija, nagore iskosena kriva bi zna~elo, postojan porast
na kamatite, {to ne e konzistentno so empiriskite podatoci.
 Kriteruim: mo} na predviduvawe – objasnuvawe na podatocite za
krivite na prinos:
 Porastot na kratkoro~ni stapki denes, gi zgolemuva o~ekuvanite idni
kratkoro~ni i sega{nite dolgoro~ni kamatni stapki, taka ovaa teorija gi
objasnuva zaedni~kite dvièwa na kratkoro~nite i dolgoro~nite kamatni
stapki.
Teorija na preferencijalno odnesuvawe
Teorija na preferencijalno odnesuvawe (preffered habital theory)
 Pretpostavka: instrumentite so razli~na ro~nost se zamenlivi, no ne

se sovr{eni supstituti.
 Vo uslovi koga kratkoro~nite i dolgoro~nite instrumenti nosat ist
prinos, investitorite }e gi izberat onie so pokus rok.
 Premija na ro~nosta (term premium) – dopolnitelen prinos, koj go
baraat investitorite za da investiraat vo instrumenti so pomalku
posakuvata ro~nost.
Ako: i gi pretstavuva prinosite;

n brojot na periodi do dospevawe;
h ro~nata premija za konkretnata ro~nost, toga{:
i1,t  i
e
1,t 1  ...  i
e
1,t  n 1
in , t   hn ,t
n
Kamatnata stapka na obvrznicata so rok na dospevawe od n –
periodi e ednakva na prosekot na o~ekuvanite idni edno-periodi~ni
prinosi za vreme na ìvotot na obvrznicata plus ro~nata premija za
taa ro~nost.
 Iskosenosta na krivata na prinos zavisi i od o~ekuvanoto dvièwe

na kratkoro~nite kamatni stapki, no i od obemot na premijata za
ro~nost.
 Ro~nata premija raste so porastot na ro~nosta na obvrznicite, pa

ottamu postoi vgradena nagorna iskosenost na krivata na prinos.
 Ako krivata na prinos e:

 iskosena nagore – kratkoro~nite kamatnite stapki se o~ekuva
da rastat, no so pomal intenzitet vo odnos na onoj koj go
predviduva teorijata na o~ekuvawa;
 ramna – se predviduva blag pad na idnite kratkoro~ni kamatni
stapki;
 iskosena nadolu – se predviduva poostro opa|awe na
kamatnite stapki vo odnos na teorijata na o~ekuvawa.

krivata na prinos:
 Spored teorijata na preferencijalno odnesuvawe poradi premijata
na ro~nosta, postoi vgradena nagorna iskosenost na krivata na
prinos, duri i koga ne se o~ekuva porast na idnite kratkoro~ni
kamatni stapki.
 Kriteruim: mo} na predviduvawe – objasnuvawe na podatocite
za krivite na prinos:
 Ovaa teorija uspe{no go objasnuva i zaedni~koto dvièwe na
prinosite na obvrznicite koi imaat razli~na ro~nost.
 Sumirawe na zaklu~ocite od trite teorii – teorijata na

segmetirani pazari, teorijata na o~ekuvawa i teorijata na
preferencijalno odnesuvawe.
 sledi tabela
Upotreba na ro~nata struktura za predviduvawe
 Oblikot na krivata na prinos gi reflektira o~ekuvawata na

pazarnite u~esnici za idnite kratkoro~ni nominalni kamatni
stapki.
 Ako fluktuaciite vo realnite kamatni stapki se mali, krivata na
prinos moè da ni dade informacii za o~ekuvanite inflacioni
stapki.
 Nekoi avtori ja koristat krivata na prinos za da ja predvidat
verojatnosta od recesija.

Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki

Încărcat de

Informații document

Titlu original

Drepturi de autor

Formate disponibile

Partajați acest document

Partajați sau inserați document

Opțiuni de partajare

Vi se pare util acest document?

Este necorespunzător acest conținut?

Drepturi de autor:

Formate disponibile

Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki

Încărcat de

Drepturi de autor:

Formate disponibile

Glava 8:

Rizi~na i ro~na struktura na kamatnite stapki

 Rizi~na struktura na kamatnite stapki

 Rizi~nata struktura na kamatnite stapki (risk structure of interest

Rizik od neizvr{uvawe na obvrski

 Rizikot deka dol`nikot ne mo`e da gi ispolni svoite veteni pla}awa

 Premijata na rizikot od neispolnuvawe na obvrskite (default risk

Dali centralnata banka mo`e da pretstavuva pogolem rizik od

 Pri~ina: visokata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi be{e

 Zaklu~ok: ne stanuva zbor za pogolema kreditna rizi~nost na

 Stepenot na likvidnosta na instrumentite e vtoriot faktor koj vlijae

Kreditni rejting agencii

 Tro{okot za dobivawe informacii e tretiot faktor (pokraj

 Odano~uvaweto na prinosite e ~etvrtiot faktor koj pridonesuva za

 Promenite vo rizi~nata struktura na kamatnite stapki se upotrebuvaat

 Varijacijata vo prinosot na instrumentite koi se razlikuvaat

Krivata na prinos mo`e da ima tri formi:

 iskosena nagore: dolgoro~nite prinosi se pogolemi od

 Postojat tri teorii koi go objasnuvaat odnesuvaweto na krivata na prinos:

 Teoriite se ocenuvaat spored dva kriteriuma:

Teorija na segmentirani pazari (the theory of segmented

 Pretpostavka: instrumentite so razli~ni ro~nosti ne se zamenlivi i

 Ako krivata na prinos e:

 Kriteruim: logi~ka konzistentnost – objasnuvawe na oblikot na

Teorija na o~ekuvawa (expectations theory)

 Pretpostavka: instrumentite so razli~ni ro~nosti (vo uslovi na

6%  очекуванат а едногодишн а стапка 1 година од сега

6%  8%  очекуваната едногодишна стапка 2 години од сега

6%  8%  10%  очекуваната едногодишна стапка 3 години од сега

6%  очекуванат а едногодишн а стапка 1 година од сега

6%  6%  очекуваната едногодишна стапка 2 години од сега

6%  6%  6%  очекуваната едногодишн а стапка 3 години од сега

6%  очекуваната едногодишн а стапка 1 година од сега

6%  5%  очекуваната едногодишна стапка 2 години од сега

6%  5%  4%  очекуваната едногодишна стапка 3 години од сега

 Zaklu~ok: Iskosenosta na krivata na prinos zavisi od o~ekuvanoto

 Kriteruim: logi~ka konzistentnost – objasnuvawe na oblikot na

Teorija na preferencijalno odnesuvawe (preffered habital theory)

 Pretpostavka: instrumentite so razli~na ro~nost se zamenlivi, no ne

Ako: i gi pretstavuva prinosite;

 Iskosenosta na krivata na prinos zavisi i od o~ekuvanoto dvi`ewe

 Ro~nata premija raste so porastot na ro~nosta na obvrznicite, pa

 Ako krivata na prinos e:

 Kriteruim: logi~ka konzistentnost – objasnuvawe na oblikot na

 Sumirawe na zaklu~ocite od trite teorii – teorijata na

 Oblikot na krivata na prinos gi reflektira o~ekuvawata na

S-ar putea să vă placă și