Limba Rromani Cls A VII-A

UNICEF ROMÅNIA Gheorghe Sarù * Gabriela Moise * Marius C`ld`raru
B-dul Prim`verii 48A

011975 Bucure[ti, România
Tel.: +40 21 201 7872-76

Fax: +40 21 317 5255
Website: www.unicef.org/romania
E-mail: bucharest@unicef.org
Limba [i literatura rromani
pentru anul VII de studiu
I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o eftato siklœvipnasqo berÒ
Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare

cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fonduri
oferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF.
ISBN: 978-973-1733-07-4
Ministerul Educa]iei
Editura: VANEMONDE Cercet`rii [i Tineretului
Gheorghe Sarù * Gabriela Moise * Marius C`ld`raru


*
Limba ∂i literatura rromani pentru anul VII de studiu
2008
Bucure∂ti: Editura VANEMONDE
Manualul a ap‹rut, ca material ∂colar auxiliar, Ún cadrul parteneriatului dintre Ministerul Educa†iei,
Cercet‹rii ∂i Tineretului ∂i Reprezentan†a UNICEF Ún România. Manualul respect‹ obiectivele,
cerin†ele ∂i con†inuturile din programa ∂colar‹ de clasa a VII-a.
Referen†i:
Olga Markus, prof., insp. rrom‹ la ISJ Cluj Napoca
Nicolae Pandelic‹, prof., metodist pentru limba rromani, jude†ul Dolj
Mariana Cozma, prof. lb. rromani ∂i metodist‹ pentru limba rromani la Δcoala Cheud 2, jude†ul S‹laj
Autori: Gheorghe Sar‹u, Moise Gabriela, Marius C‹ld‹raru
Ilustra†ii ∂i copert‹: pictorul rrom Eugen Raportoru
Descrierea CIP a Bibliotecii Na†ionale a României

SAR›U, GHEORGHE
I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o eftato
siklœvipnasqo berÒ / Gheorghe Sar‹u, Gabriela Moise,
Marius C‹ld‹raru. - Bucure∂ti : Vanemonde, 2009
ISBN 978-973-1733-07-4
I. Moise, Gabriela
II. C‹ld‹raru, Marius
811.214.58(075.33)
Layout: Victoria Dumitrescu

DTP: Dan Gl‹van
ISBN 978-973-1733-07-4
Editura: VANEMONDE, 2009
2
Gheorghe Sar‹u * Gabriela Moise * Marius C‹ld‹raru

*
Limba ∂i literatura rromani pentru anul VII de studiu
2008
Bucure∂ti: Editura VANEMONDE
3
L1
O RROMANO H ÌMNO
GELEM, GELEM
1. Gelem, gelem lungone dromença,
Maladilem baxtale rromença,
A, rromalen, kaar tume aven,
E caxrença, bokhale ©havença?
R.: Haj, haj, rromalen
Haj, haj, ©havalen... (duj var)
2. Sasas vi man bari famìlia,

Mudardæs la i kali legìa.
Sarren ©hindæs, vi rromen vi rromn„n,
MaÒkar lene vi tikne ©havorren.
R.: Haj, haj, rromalen...
3. Putar, Devla, te kale udara,

Te Òaj dikhav mirre familia,
Palem ka ‡av lungone dromença,
Thaj ka phirav baxtale rromença!
4. Opre, rroma, si o vaxt akana,

Ajde mança sa e lumæqe rroma!
O kalo muj thaj e kale jakha,
Kamava len sar e kale drakha.
4
PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO
1. Ginaven o tèksto!
2. Alosaren thaj xramosaren e biprin‡arde lava!
3. Phenen palal sose del pes dùma an-o kadava tèksto!
4. Den dùma an-e grùpe, kerdine anar po Òtar siklœvne, thaj
arakhen o lav - klidin!
5. Arakhen i vastni godî / idèa.
TE SIKL ŒVAS MAJ BUT!
1. Ka-o jekhto maÒkarthemutno kongrèso, k-i Lòndra, an-o berÒ 1971, jekh rromani purani dîli sas
adoptisardi sar maÒkarthemutno rromano hìmno (Gelem, gelem), gilæbado kaar i gilævni vi aktrìca
Olivera Vu©o, an-o prin‡ardo fìlmo Prin‡ardem vi loÒale rroma. Palal, ka-o dujto kongrèso (k-i
Genèva, an-o berÒ 1978) kotorlias vi o rromano aktòro, o Yul Brinner.
2. O rromano aktòro, o Rudi Moca, anar o Târgu Mure∂, phendæs ke i but prin‡ardi dîli, o rromano
maÒkarthemutni hìmno, “Gelem Gelem”, avel anar jekh fòro, kaj si paÒal amene, i Uila, anar o
Âudèco Târgu Mure∂, kaj 80% anar e manuÒa si rroma. Si jekh dòjna - gilæqi thaj bu©hol “Gelem,
gelem”, savo amboldino si “‡avas thaj sa ‡avas, kaj na ‡anel man konik, kaj na-i man ni© phral thaj
ni© phen”.
3. O romano lèksiko
Sar malavas an-e savorre ©hibæ, vi i rromani ©hib si la paÒal le purane lava vi lava save sas line anar
aver ©hibæ. Kadjal, an-i rromani ©hib arakhas:
I. Purane indikane lava: angrusti, drakh, ©huri, gav, gono, jakh, jag, kangli, kham, khoro, ma©ho,
muj, nakh, patrin, phabaj, piri, rroj, sap, suv, Òing,thav, ‡amutro, ‡ukel th. a. Sa kadja, maÒkar lene
si vi le gina jekh, duj, trin, Òtar, deÒ, biÒ, Òel thaj but kernavnæ: del, kerel, sovel, merel, ‡ivel th. a.
Kadala indikane lava si rromane ©hibæe maj anglal kaar o IX-to ÒeliberÒ P. X., kana e pròto-rroma
mukhle i ìndia.
II. Purane lava line avere ©hib„nar

1) ‡i ka-o Balkàni
 persikane lava: ambrol, buzni, xer, khangeri, momeli, sir, tover, zen th. a.
 armenikane lava: dudum, grast, ko©ak th. a.
 osetikane lava: tirax, vordon th. a.
 gruzikane lava: ©am©ali (ka-l xanotàræ: càmcoj).
2) an-o Balkàni
 xoraxane lava: majmùni, kùndra, kutìa, kanzùr(k)a, sinìa th. a.
5
 grekikane lava: còxa, drom, efta, enæ, kòkalo, kakavi, klidin, luludî, oxto, papin, paraÒtuj,
peìnda, pètalo, rovli, sarànda, stadî, salivàri, sirìmi, trænda th. a.
 sudutne - slavikane lava (bulgarikane, serbikane th. a.): dŸlgo, pùÒka, sìta, zèleno, zmèo,
Âàmba, ÂŸlto th. a.
 rumunikane lava: atùn©, kùjbo, papùÒa, p-orme, pomàna, ròta, trail, vùni th. a.
3) an-i Evròpa
 magjarikane lava: igen, pàprika, Òarkàni (zmèo), Òàrga th. a.
 rusikane lava: atwèto th. a.
 germanikane lava (an-o dialèkto “manuÒ”): blùma (luludî), èpla (phabaj), grùndos (dibi),
niglo (kanzùr(k)a) th. a.

 polskikane, slovakikane, ©exikane, hispanikane, anglikane, finitikane, Òvedikane lava thaj aver.
III. Neve lava line avere ©hib„nar

 maÒkarthemutne lava: imèjlo, gazèta, hotèlo, kompùtero, kongrèso, telefòno, televizòro,
webpatrin / sàjto th. a.

 svakodîvesutne lava line anar le kontaktosqe ©hibæ: pèrco, Òtràjko th. a.
 “lilutne” lava (save resle an-i rromani ©hib anar e lila, po but neve indikane lava): bi‡li, bili,
ràÒtra, lekhavel th. a.
IV. E ‡enenutne kreàcie

An-e savorre vaxta thaj thana, e manuÒa “kerde neve lava” an-e lenqi vrjàma. Varesave
lenar sas “astarde” avere vakærnenar, aver lava na sas akceptisarde le manuÒenar. A©hile an-i
©hib kasave lava: bistarel, bikinel, godæver, anglomilaj, angloivend, o durkalo, o jekhtomilaj th. a.
¸ANGLÆN KE...?
“Sar ‡anel pes, i rromani ©hib arakhlæs pes but vrjàma an-jekh but speciàlo situàcia, anar
kodoja ke paÒe jekh mìa berÒa na xramosardæs pes kadala ©hibæe. Anar o XVI-to ÒeliberÒ, barilo
an-i Euròpa o interèso le ga‡enqo karing i rromani ©hib, kana inkliste e anglutne xramosarde
risparimata / liparimata an-e rivìste aj lila (1547, 1597). Nakhle ÒeliberÒa palal ÒeliberÒa, tha’ dòsta
cŸra vi banges xramosardæs pes rromane ©hibæe. Xatærel pes ke ‡i k-o biÒto ÒeliberÒ sas but zàla /
cŸra manuÒa, rroma vaj ga‡e, save xramosarenas rromanese.” (Gheorghe Saræu).
6
L2
O J@NO, O GODÆVER
Bute vaxteça anglal, an-o jekh gav ‡ivelas duj phure, savenqe o Del dæsas len jekh ©havo,
kaj bu©holas Jòno.
Kana o ©havo barilo, phendæs pirre dadenqe, kä vov kamel te telærel te kerel pesqe pirro
‡ivipen. Phirindoj e gava, areslo k-i avlin jekhe dasesqi, savo ©hutæ les Òtalàri anar jekh sovnakutno
lovo p-o berÒ. 3anelas o Jòno te kerel savorenar, vi te xramosarel thaj vi te drabarel. Palal duj - trin
©hona, o das ©hutæ les pesqe ©a©e vasteça.
I anglutni butî e dasesqi sas o bikinimos e ka‡enqo, e parfumurenqo thaj e sovnakutne
bukænqo. O Jòno sas but patîvalo thaj o das kodolesqe inkerelas lese but. Le dases sasas les jekh
Òukar rakli, maj tikni sar o Jòno, tha’ le barvales ingerelas les i godî vi maj dur.
Kana agordile e trin berÒa, o Jòno lilæ pirre love thaj kamlæs te telærel, vi kana sas les vareso
p-o ilo anar i rakli, savi bu©holas Ankùca, thaj o das phendæ lesqe:
- Mangav tut te maj a©hos jekh ©hon, ke me kam telaræv te kinav butæ anar mirre bikinlinæ
thaj kamavas te a©hos an-o muro than ‡i kana avava.
- MiÒto, phenel o Jòno, a©hav thaj, kana te telæres, raja!na, le vi manqe e love thaj te kines
manqe so anklela tuqe maj anglal an-o drom. Dine pes d„s la©ho thaj o das telærdæs.
Khethanes e dasnæça p-o drom maladine trine rromnæn, saven sasas len an-jekh gono jekh
mùca, kaj kamenas te mudaren lan, kä voj xalæs baræqe ©iriklæn.
- O das aÒunindoj sa kadala dinæ e trin sovnakutne love thaj lilæ la muca.
PaÒal ratæe, khine thaj bokhale, a©havdile jekhe xabelinæe, thaj mangle vareso xamasqo. O
manuÒ kheresqo phendæs:
- Si ©hona kanaar mane ©i maj xal khonik, ke aven e kermuse thaj xan o xamos p-e sinìa.
Anindos pesqe godî, ke an-o gono si les mùca, o das phenel:
- MiÒto, an vareso xamasqo thaj ©hude p-i meseli thaj si te dikhes ke na-i te avel ©i jekh
kermuso thaj, bi te avel dikhlo, ankalædvæs la muca thaj ©hutæs lan paÒal o punro la meselæqo.
Kana dikhlæs o manuÒ ke ©i aven e kermuse, manglæs e dasesqe te del vi les thaj kam pokinel
sode manglæ pes lesqe.
7
O das kerdæs fòros leça thaj xatærdile te bikinel lesqe la muca anar trin vapòruræ pherde
butænar. Aresindoj khere, o Jòno pu©hlæs les kana læs vi lesqe vareso e trine kodole lovenar.
Taman akana o das andæs pesqe godî ke i mùca sas kindi anar e love e Jonosqe thaj k-aÒti te
aven sa la©he, o barvalo manglæs le Jonos te alœl / alosarel pesqe jekh anar le trin vapòruræ. Vov
alosardæs o maj purano thaj o maj tikno vapòro. Kadava vapòro sas pherdo sovnakutne butænar.
Palal kadaja, o das dinæ le Jonosqe jekh than te kerel pesqe kher, jekh bikinlin, kaj e butæ
‡anas but miÒto.
O Jòno andæs pirre daden thaj inkerdæs len paÒal pese, kerindoj lenqo ‡ivipen Òukar.
(palal o Nicolae Pandelicæ)
LAVA MA ∑KAR E LAVA...
vaxt - vræma, vrjàma pirre - lesqe

‡ivipen - ‡iv’ sòde - kozom, kazom, kèci, kabor,
drabarel - ginavel kobor
das - ga‡o

4. Den dùma an-e grùpe, kerde anar po Òtar siklœvne, thaj arakhen
o lav - klidin.
KLASAQE BUT Æ
I 1-to klasaqi butî
1. Godîsar ke san tu an-i kodoja tekstosqi piktùra thaj xramosar an-e deÒ Òirda/rènduræ, sar
vi kana sas tiri paramì©i thaj phen / mothov maj dur!
2. Palal so agordes, paruv tiro xramosaripnasqo lilorro, e xramosaripnasqe lilorreça tire
kolegosqo!
3. La©har e arakhle doÒa an-e xramosaripnasqo lilorro tire kolegosqo!
4. Palal so agordes, sikav tire kolegosqe le arakhle doÒa thaj phen lesqe sar sasas te
xramosarel la©hes! Sa kadja, dikh k-e arakhle doÒa tire kolegosar!
5. Akana, zumav te amboldes / te nakhaves, kòrkorro, jekh kotor e tekstosqo an-i rumunikani
vaj magærikani chib!
6. Palal so dinæn agor, paruv palem tiro xramosaripnasqo lilorro e lilorreça tire kolegosqo thaj
la©har e doÒa!
7. Sikav tire kolegosqe e arakhle doÒa thaj phen lesqe so vov kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh
kaar tiro kolègo kaj tu kerdæn doÒ!
8. Sikaven vi tumare siklærnæqe vaj siklærnesqe sar tume kerde butî khethanes!
8
Keren, telal o vastalipen tumare siklærnesqo vaj siklærnæqo, aver KLASAQE BUT Æ,
khethanes, an-e grùpe, e neve siklile nociença!
G RAM ÀTIKA
1. O oficiàlo alfabèto rromane ©hibæqo
E rromane oficialone alfabetose si kadala grafème:

 19 grafème, save si len sajekh valòre sar vi an-o rumunikano alfabèto:
a, b, d, e, f, g, h, i, l, m, n, o, p, r, s, t, u, v, z
 4 “aspirime”, “phurdine” grafème:
©h, kh, ph. th
 10 grafème, save si len kadala ‡ute:

Rromani c © x j k rr Ò w Â ‡
Rumunikanes † ce, h i c nr ∂ u j ge,
ci gi
Fonetikani
transkrìpcia ts t^ h i k r ^ |u| dj d‡
 3 postpozicionàlo grafème q, , ç:
Rromani q  ç
Fonetikani
transkrìpcia |k| |g| |t| |d| |s| |ts|
(dupæ n) (dupæ n) (dupæ n)
 3 specìfiko “balkanikane“ vokàle ë, ä, Ÿ:

Rromani ë ä Ÿ
Rumunikanes æ æ Ú
Fonetikani
transkrìpcia e | | | |
e |1|
 5 diftònguræ: æ, „, î, œ, º:
Rromani æ „ î œ º
Rumunikanes ia ie ii io iu
2. O akcènto rromane ©hibæe

1. An-i rromani ©hib, o akcènto perel - an-e rromane lava - p-i palutni silàba: per-el, go-no, manuÒ,
ra-klo, ©a-©ut-no th.a. Kadale surene, o akcènto ©i thol pes.
2. P-e ga‡ikane lava, o akcènto perel p-i sajekh silàba, kaj perel vi an-i ©hib kaar avel o lav. Kadale
situaciene, xramosarel pes o akcènto “gravis”, p-e vokàle anar e akcentuime silàbe: -à-, -è-, -ì,
-ò-, -ù-, sar kasave eksemplurene: salivàri, pètalo, ciknìda, kòkalo, peperùda th.a.
9
3. Xramosaripnasqe règule
Lien dikhipnase sar si te xramosaras la©hes! P-i jekhto kolòna si i ©a©utni fòrma. Dikhen vi e
rimome fòrme, p-i dujto, trinto vi p-i Òtarto kolòna!
mirro m-rro m-o mo
mirri m-rri m-i mi
mirre m-rre m-e me
tiro t-ro t-o tœ
tiri t-ri t-i ti, tî
tire t-re t-e te, t„
pesqo - p-o po
pesqi - p-i pi
pesqe - p-e pe
lesqoro lesq-ro - -
lesqiri lesq-ri - -
lesqere lesq-re - -
savorro saworro sa-orro sa-rro, sa-o, sa
savorri saworri sa-orri sa-rri, sa-i, sæ
savorre saworre sa-orre sa-rre, sa-e, sa
kadaja kadja - -
kadaja kaja - -
kodoja koja - -
kadava kava kawa -
kodova kova kowa -
kadala kala - -
kodola kola - -
©havo ©hawo ©haw’ ©ho’
Devel Dewel De-el Del
dîves dîwes dî-es dîes, d„s
asvinæ asvija asvja asva
patrinæ patrija patrja patra
Dikhen sar e rimome fòrme, p-i dujto kolòna vi p-i trinto kolòna, resle, akana, sar e ©a©utne fòrme!
ana o an-o an-o (kathe, sadæripen)
ana i an-i an-i (kathe, sadæripen)
ana e an-e an-e (kathe, sadæripen)
ana ël an-ël an-ël (kathe, sadæripen)
kaj o ka-o k-o
kaj i ka-i k-i
kaj e ka-e k-e
kaj ël ka-ël k-ël
pa o p-o -
pa i p-i -
pa e p-e -
pa ël p-ël -
10
¸ANGLÆN KE...?
O berÒ 1990 avelas te reprezentisarel vaÒ i rromani sel jekh but importànto fàkto, anar
kodoja ke, an-o Òtarto ©hon kadale berÒesqo, k-i VarÒàva - kana sas kerdo o IV-to MaÒkarthemutno
Rromano Kongrèso - sas lini i decìzia dikhindoj o rromano khethano maÒkarthemutno alfabèto. E
bazae kadale alfabetosqi beÒlesas e rodimata aj e propozìcie kerdine vaÒ e savorre rromane
dialèkturæ kaar o Marsel Kurtiàde. I decìzia sas xramosardi kaar 17 lingvìsturæ aj kulturaqe
manuÒa, rroma vi ga‡e, save sas k-o IV-to Kongrèso. Palal kadava Kongrèso, inkliste an-e but
europutne thema lila vi rivìste xramosarde kadale khethane alfabetose.
Kathe si o jekhto rumunikano - rromano dikcionàro, kerdo kaar o raj Gheorghe Sar‹u vi
pesqe studènturæ aj publikisardo an-o berÒ 2003.
11
L3
MIRRO BARO ∑KOLAQO JEKHTUTNO D ÊS
“Falas ke jekh baro manuÒesqo vast spidelas mirro phiko thaj cŸrdelas les khon‡ te inkalavel
les manqe anar e sovipnasqo than ...Sa an-o kodova vaxt, jekh zoralo vak phenelas anar o
biprin‡ardo:
- UÒti, ©have!a, ke resesa butpalal!
UÒtilem, xutindoj traÒavdo anar o sovipen:
- Kozom si o ©aso?
PaÒal mane beÒelas mirro dad, asaindoj.
- Trebalas te astarav e kùrsuræ!
Liem mirri stadî thaj gelem. Atùn©i, duj manuÒa, save nakhenas, ©hudine d-ajekh bidoÒaqo
dikhipen karing mane, thaj paleder thavdine maj dur te den dùma, aj me semas pa©avdo ke
phenenas:
- Kadava andredinæs ka-o licèvo! Andredinæs sar siklœvno ka-o “Lazær”!
Areslem k-o li©èvo ka-i efta òra thaj pan‡vardeÒupan‡ minùturæ. An-i bari bar, sas but
siklœvne kidine paÒ-i phuri ©amlin, kaj dikhlæs odobor but generàcie, kaj phirvade telal lesqere zorale
ranìka.” (...)
(palal o Grigore Bæjenaru: Ci∂migiu & comp. O amboldipen: kaar i Gabriela Moise)
spidelas - ispidelas den dùma - (s)borizen, vakæren,

kon‡ - gàta phenen, mothoven
vak - krŸlo, muj ©amlin - o rukh kaj kerel ©àmle, kestène
butpalal - zabado ranika - krænge
uÒtilem - vazdinem man
12
3. Ambolden o tèksto ga‡ikanes!
4. Phenen palal sose del pes dùma an-o kadava tèksto?
5. Roden ka-e Òkolaqi bibliotèka kadava lil thaj drabaren les!
6. Phenen vi tume sar tume kamen te avel tumaro licèvo?
7. So tu dikhes suno te reses tire ‡ivipnase?
G RAM ÀTIKA
Sar ‡anel pes, I Gramàtika anderærel duj xulavimata: i Morfològia thaj i Sintàksa.
I Morfològia studiisarel e vakæripnasqe riga.
An-i rromani morfològia malavas 11 vakæripnasqe riga. Lenar, 6 si a. paruvale / fleksìbilo,
b. 4 si biparuvale / bifleksìbilo thaj c. jekh si paÒparuvali / paÒfleksìbilo vakæripnasqi rig.
a. E paruvale / fleksìbilo vakæripnasqe riga si kadala: 1. i navni (o substantìvo), 2. o artìkulo, 3. i
paÒnavni (o adÂektìvo), 4. i sarnavni (o pronòmro), 5. i ginavni (o numeràlo) thaj 6. i kernavni (o
vèrbo).
b. E biparuvale / bifleksìbilo vakæripnasqe riga si: 1. i postpozìcia 2. i prepozìcia, 3. i phandavni
(konÂùnkcia) thaj 4. i interÂèkcia.
c. I paÒparuvali / paÒfleksìbilo vakæripnasqi rig si i paÒkernavni (o advèrbo).
E PARUVALE / FLEKS ÌBILO VAK ÆRIPNASQE RIGA

I NAVNI (O SUBSTANT ÌVO)
O SUBSTANTÌVO
3i akana, an-o pan‡to vi an-o Òovto Òkolutno berÒ, sas siklile - ka-o substantìvo - kadala kèzuræ:
nominatìvo, akuzatìvo, genitìvo thaj instrumentàlo. Kadava berÒ, an-o eftato, siklœvasa aver duj
kèzuræ: o vokatìvo thaj o datìvo.
Te palemdikhas!
E tìpuræ le substantivurenqe
1. Khethane thaj ververutne substantìvuræ:
khethane substantìvuræ ververutne substantìvuræ

gono O Marìn
grast O BukurèÒti
suv O Rromano Kongrèso
luludî I Luludî (jekh anav!)
2. E ‡ivdisarde thaj e bi‡ivdisarde substantìvuræ

‡ivdisarde substantìvuræ bi‡ivdisarde substantìvuræ
manuÒ rukh
bakri ambrol
13
bori vurdon
raÒaj kher
E gramatikane kategorìe ka-o substantivo si: o gin, o ling thaj o kèzo.

O gin. An-i rromani ©hib si duj gina: o jekhipen (manro, grast, phen) thaj o butipen (manre,
grasta, phenæ).
O ling. Rromane ©hibæe si duj linga: o murÒikano ling (manro, grast, murÒ) thaj o ‡uvlikano
ling (phen, baj, sasuj).
O kèzo. An-i rromani ©hib ekzistisaren 8 kèzuræ: o nominatìvo, o akuzatìvo, o genitìvo, o
datìvo, o lokatìvo, o ablatìvo, o sociatìvo - instrumentàlo, o vokatìvo (vaj: e akharipnasqi fòrma).
O kèzo le substantivurenqo
Te palemdikhas o Nominatìvo!
E agorimata le murÒikane substantivurenqo ka-o nominatìvo, k-o butipen:
E murÒikane substantìvuræ lien ka-o nominatìvo, k-o gin butipen, kadala fòrme:
Jekhipen Butipen
- substantìvuræ an-jekh konsonànta : dad, thagar -a dada, thagara
- substantìvuræ an-i vokàla -o: gono, ma©ho -e gone, ma©he
- substantìvuræ an-i paÒkonsonànta j: muj, raÒaj -a muja, raÒaja
- substantìvuræ an-i vokàla -i: dî, pani -æ dæ, panæ
- substantìvuræ an-o sufìkso -pe(n)/-mos:
amalipen / amalimos, Òukaripen / Òukarimos -mata amalimata, Òukarimata
- substantìvuræ an-o ga‡ikano sufìkso -o(s):
fòro(s), telefòno(s) -uræ fòruræ, telefònuræ
- o diminutivàlo sufìkso -orro: dadorro, saporro -e dadorre, saporre
- substantìvuræ an-o ga‡ikano sufìkso -i: aktòri, hotèli -æ aktòræ, hotèlæ
- substantìvuræ an-e aver ga‡ikane sufìksuræ:
- àri: masàri/masno, veÒàri kalendàri -æ veÒàræ kalendàræ
- tòri: bikinitòri, krisinitòri -æ bikinitòræ, krisinitòræ
E agorimata le ‡uvlikane substantivurenqo ka-o nominatìvo, k-o jekhipen

E ‡uvlikane substantìvuræ si len ka-o nominatìvo, ka-o gin jekhipen, kadala agorimata:
1. jekh konsonànta: dar/traÒ, xar, len, men/korr, phen thaj aver.
2. i vokàla -i: bibi, butî, dori, dîli/gili, luludî/luludi th. a.
3. i paÒkonsonànta j: baj, ©haj, daj, sasuj th. a.
4. o mocionàlo sufìkso -ni: grastni, xerni, rromni, thagarni th. a.
5. o diminutivàlo sufìkso -orri/-œrri: bibœrri, ©hajorri, luludiœrri th. a.
6. i vokàla -a (an-e ga‡ikane lava): aktòri, dòktori, hotèli, telefòni th. a.
14
E agorimata le ‡uvlikane substantivurenqo ka-o nominatìvo, k-o butipen
E ‡uvlikane substantìvuræ lien ka-o nominatìvo, k-o gin butipen, kadala fòrme:
Jekhipen Butipen
- substantìvuræ an-jekh konsonànta : len, phen -a, æ lenæ, phenæ
- substantìvuræ an-i vokàla -i: bibi, butî -æ bibæ, butæ
- substantìvuræ an-i paÒkonsonànta j: baj, ©haj -a baja, ©haja
- substantìvuræ an-o mocionàlo sufìkso -ni: rromni,
thagarni -æ rromnæ, thagarnæ
- substantìvuræ an-o diminutivàlo sufìkso -orri/-œrri:
©hajorri, phenœrri -æ ©hajorræ, phenœrræ
- substantìvuræ an-i vokàla -a (an-e ga‡ikane lava): -e (-es) còxee(s), dùmee(s),
còxa, dùma, diskriminàcia, Âàmba, telegràma dskriminàciee(s),
Âàmbee(s), telegràmee(s)
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar an-e deÒ Òirda / rènduræ sar tu nakhlæn o milaj, kaj tu phirdæn, kaça tu
maladilæn, sar sas, so siklilæn, so arakhlæn!
2. Palal so agordes, paruv tiro xramosaripnasqo lilorro e xramosaripnasqe lilorreça tire
kolegosqo!
4. Palal so agordes, sikav tire kolegosqe le arakhle doÒa thaj phen lesqe sar sasas te
xramosarel la©hes! Sa kadja, dikh k-e doÒa arakhle tire kolegosar!
5. Akana, zumav te amboldes / te nakhaves, kòrkorro, jekh kotor e tekstosqo an-i
rumunikani vaj magærikani ©hib!
6. Palal so dinæn agor, paruv palem tiro xramosaripnasqo lilorro e lilorreça tire kolegosqo
thaj la©har e doÒa!
7. Sikav tire kolegosqe e doÒa thaj phen lesqe so vov kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh kaar tiro
kolègo kaj tu kerdæn doÒ!

Keren, telal o vastalipen tumare siklærnesqo vaj siklærnæqo, aver klasqe butæ, khethanes, an-
e grùpe, e neve siklile nociença!
15
E navnæ Òaj te aven:
 odærde / ‡ivdisarde: bakro, raklo, sap th. a. 3anen vi aver?
 biodærde / bi‡ivdisarde: baj, bal, balani, kher th. a. 3anen vi aver?
E navnæ Òaj te aven len duj linga:

 murÒikane: gad, gav, guruv, murÒ, rukh th. a. 3anen vi aver?
 ‡uvlikane: baj, bibi, bori, rakli th. a. 3anen vi aver?
E navæ Òaj te aven len duj gina:

 o jekhipen: balo, baÒno, grast, sastri, sastro, ÒoÒoj, raklo, rakli th. a. 3anen vi aver?
 o butipen: baÒne, ÒoÒoja, rakle, raklæ th. a. 3anen vi aver?
I 4 -to klasaqi butî

Alosaren e navnæ anar o opralutno tèksto vi thon len palal sar mangel o tabèlo!
O substantìvo / i navni
E odærde / ‡ivdisarde navnæ E biodærde / bi‡ivdisarde navnæ
o ling o ling
‡uvlikano murÒikano ‡uvlikano murÒikano

Keren ‡uvlikane navnæ le mocionalone sufiksoça -ni kaar kadala murÒikane navnæ: amal,
grast, guruv, xer, manuÒ, murÒ, raÒaj, ri©h, raj, ruv, rrom, sap, ÒoÒoj, thagar!
Ex. amal + suf. -ni > amalni> amalin (rimome fòrma!).

Xramosaren telal e lava, kaj sine ©a©es xramosarde: pani - paj, xaning - xaing, khajni - kahni
- kaxni, ©havorro - Òavorro.

Sikaven save navnæ sine odærde / ‡ivdisarde vi save sine biodærde / bi‡ivdisarde!
 xuxurr  goro
 raj  gav
 daj  gono
 pani  raÒaj
 moxton  grast
 marro  phurt
 ‡eno  kak
16
Xramosaren jekh tikno tèksto, alosarindoj murÒikane vi ‡uvlikane navnæ!
¸ANGLÆN KE...?
An-o berÒ 1991, ka-o Parìzo, kerel pes, kaar o dr. Marcel Courthiade, E Rodimatenqo aj
Akcienqo Grùpo an-i Rromani Lingvìstika, e Rromane Uniaqo (IRU), telal i phakh le
Universitetaqi Sorbonne anar i Frànca. Kothe, lile rig e ©hibutne/e lingvìsturæ anar verver thema.
Amenar, lias rig ka-e kadala malavimata o specialìsto rromane ©hibæe, o Gheorghe Saræu. Aver
lingvìsturæ aj specialìsturæ sas: o Donald Kenrick, o Jan Hanckok, o Rajko Djuri©, o Valdemar
Kalinin, o Kujtim Pa©aku, o Santino Spinelli th. a.
17
L4
E XUXURRA
Sasas jekh var duj rroma, save kerenas butî khethanes k-o jekh xulajesqi avlin thaj but
patîvale sasas.
Kadala duj rroma sasas but la©he amala thaj an-o jekh dîves e kurkesqo, avindoj lenqo dîves
vesto, telærde an-o veÒ te kiden xuxurra. Von bu©honas Kòstja thaj 3ìkulo. Arakhle von but xuxurra.
O Kòstja ©hudæ o gad opral pese, phandæ e baja thaj pherdæ les xuxurra.
Kana boldile, astarde palal jekhe phuræ, savæ sas lan an-o dumo jekh angali Òukimata. Dine
dis la©ho thaj pu©hen lan.
- Dej!e, e xuxurra si la©he xamasqe?
- La©he, dej!e. Phenel i phuri, dikhindoj lene.
- Tha’ maÒkar lene si vi kolenar save keren nasul?
- Me ‡anav, dej!e, avena.
Äl duj rroma resle k-o kher e thagaresqo thaj, ‡andoj an-e lenqi livni, o Kostea phenel:
- 3ikule!a, phral!a, te kerav tuqe nìÒte xuxurra sar kerel len tiri dej!
Thaj palal, uÂærdæ len, thovdæ äl xuxurra, kerdæ xamos, ©hutæ les p-i sinia thaj astardilo te
©hinel o manro. MaÒkar o vaxt, o 3ìkulo - sar sasas mulo bokhaar - lilæ duj var, trin var anar e
xuxurra thaj xutlo ka-o nakh e Kostjasqo, kaj andæsas paj e xaningaar ka-i sinia.
O Kòstja, patævindoj kä o 3ìkulo dilajlo, boldilo p-o jekh punro thaj naÒlo e xulajese,
savesqe phendæ sa so me phendem ‡i akana. O xulaj, o raj, gelo te dikhel so si e 3ikuloça, savo sasas
anzardo an-o sovthan thaj e putarde jakhença. Daravdo, o xulaj pu©hel les:
- 3ikule!a, san nasvalo? Thaj o 3ìkulo ©i amboldel. O xulaj paÒol maj but thaj maj pu©hel jekh var:.
18
- 3ìkule!a, so kerdæn, manuÒa, si tuqe nasul?
Thaj o 3ìkulo, an-o than te amboldel lesqe, astardœl te baÒol thaj xutlo te xal o nakh e
xulajesqo.
- Te na xas murro nakh, si te dav tut sa so manges tu. Daraar, te na xal lesqo nakh, phenel
ke del lesqe so mangel vov, ma na te kerel lesqe jekh nasulimos.
AÒunidoj kadala lava, o 3ìkulo maj baÒlæs duj var, thaj manglæs e xulajesqe deÒ love
sovnakutne. O xulaj dæs les thaj o 3ìkulo maj baÒlæ jekh var thaj phendæ kä maj kamelas vi deÒ veste
dîvesa.
- Kazom kames tu, 3ìkule!a, nùmaj beÒ lokhores!
O rrom phendæs e xulajesqe te beÒel tele thaj te na vazdel pes kothar, tha’ palal kodoja
anklisto ©oral thaj gelosas.
Kana maladilo e Kostjaça, palal but vaxt, kadava - traÒajlo - patæjlæs kä o 3ìkulo kamel te xal
lesqo nakh. O 3ìkulo phenel lesqe:
- Na traÒ, manuÒ!a, kä na-i te kerav tuqe khan© kodolesqe, kä me ©i sem thaj nì©i na semas
dilo. Atun©, kana zumavdem anar e xuxurra, faline man kadjal la©he thaj, avindoj bokhalo,
godîsardem vi man kä ©i aresen amenqe. Thaj baÒlem vi me, pherasese, thaj kana dikhlem kä vi tu,
vi o xulaj patæn man, phendem manqe: “Sosar te na kerav manqe jekh lovorro?”. Xatærindoj, o
Kòstja asajlo thaj loÒajlo but.
dis - dîves astarel - Òirdel

dîves vesto - dîves slòbodo anzardo - paÒlærdo, polavdo
sinia - meseli

4. Den dùma, an-e grùpe kerde anar po Òtar siklœvne, thaj
5. Arakhen i vastni godî / idèa!
G RAM ÀTIKA
O ART ÌKULO
E tìpuræ le artikulosqe aj lesqi flèksia
An-i rromani ©hib, si duj tìpuræ artikulurenqe, o definìto thaj o bidefinìto artìkuluræ. O
definìto artìkulo vaÒ e murÒikane vi e ‡uvlikane navnæ, ka-o nominatìvo, si sajekh / idèntiko.
19
I. O definìto artìkulo vaÒ e murÒikane navnæ/substantìvuræ, ka-o nominatìvo
O jekhipen O butipen
o dand Ÿl [ël] danda
o muj Ÿl [ël] muja
o sap Ÿl [ël] sapa
O definìto artìkulo vaÒ e ‡uvlikane navnæ/substantìvuræ, ka-o nominatìvo

i phen Ÿl [ël] phenæ
i bibi Ÿl [ël] bibæ
i baj Ÿl [ël] baja
O gin
O kèzo O jekhipen O butipen
murÒikano ling ‡uvlikano ling murÒikano ling ‡uvlikano ling
Nom. o i e, le (ël, Ÿl, ol, o)
Ak. o** i** e, le (ël, e, le, (ël,
Ÿl, ol, o)** Ÿl, ol, o)**
e (le)* e (le)* e (le)* e (le)*
e (le) e (le, la) e (le)
Gen. e (le) e (le, la) e (le)
Dat. e (le) e (le, la) e (le)
Lok. e (le) e (le, la) e (le)
Abl. e (le) e (le, la) e (le)
S./ I. e (le) e (le, la) e (le)
Vok. - - -
* vaÒ e ‡ivdisarde navnæ
** vaÒ e bi‡ivdisarde navnæ
II. Vi o bidefinìto artìkulo vaÒ e murÒikane vi ‡uvlikane navnæ / substantìvuræ, ka-o nominatìvo, si
sajekh.
O bidefinìto artìkulo vaÒ e murÒikane navnæ/substantìvuræ, ka-o nominatìvo

jekh dand nìÒte danda
jekh muj nìÒte muja
jekh sap nìÒte sapa
20
Varekana, ka-o butipen, paÒal o artìkulo nìÒte si vi aver fòrme, sar si: varesave, varesode, (v)ùni.
O bidefinìto artìkulo vaÒ e ‡uvlikane navnæ/substantìvuræ, ka-o nominatìvo, si sajekh/idèntiko le
formença kaar e murÒikane navnæ:
jekh phen nìÒte phenæ
jekh bibi nìÒte bibæ
jekh baj nìÒte baja
O gin
O kèzo O jekhipen O butipen
murÒikano ling ‡uvlikano ling murÒikano ling ‡uvlikano ling
Nom. jekh jekh nìÒte (varesave, nesave)
Ak. jekh* jekh nìÒte (varesave, nesave)*
jekhe** jekhe ** (jekha) nìÒte (varesave, nesave)**
jekhe jekhe (jekha) nìÒte (varesave, nesave)
Gen. jekhe jekhe (jekha) nìÒte (varesave, nesave)
Dat. jekhe jekhe (jekha) nìÒte (varesave, nesave)
Lok. jekhe jekhe (jekha) nìÒte (varesave, nesave)
Abl. jekhe jekhe (jekha) nìÒte (varesave, nesave)
S./ I. jekhe jekhe (jekha) nìÒte (varesave, nesave)
Vok. - - -
* vaÒ e ‡ivdisarde navnæ

** vaÒ e bi‡ivdisarde navnæ
O VOKAT ÌVO (E AKHARIPNASQI F@RMA)

Astarindoj kaar amaro tèksto, dino maj opre, aÒti te dikhas vi te prezentisaras, maj tele, save
sine e fòrme ka-o vokatìvo. O vokatìvo si jekh susbstantivosqi fòrma kana akharas varekas.
E agorimata le murÒikane substantivurenqo ka-o vokatìvo, k-o jekhipen vi ka-o butipen:
a) E bi‡ivvdisardee murÒikanee subbstantìvvuræ

Na-i len fòrme ka-o vokatìvo.
21
b) E ‡ivvdisardee murÒikanee subbstantìvvuræ
O kèzo O pu©hipen O jekhipen O butipen

o dad e/le dada
o ma©ho e/le ma©he
o raÒaj e/le raÒaja
o karavdi e/le karavdæ
Nominatìvo Kon? o dòktoro(s) e/le dòktoruræ
o dadorro e/le dadorre
o dòktori e/le dòktoræ
o veÒàri e/le veÒàræ
o krisinitòri e/le krisinitòræ
dadè!a, dad!a, dad!e dadèa!len, dadà!len
ma©hè!a ma©hèa!len
raÒàj!a raÒajà!len
karavdè!a karavdèa!len
Vokatìvo - doktorè!a doktorurèa!len
dadorrè!a dadorrèa!len
veÒarè!a veÒarèa!len
krisinitorè!a krisinitorèa!len
a) E bi‡ivdisarde ‡uvlikane substantìvuræ

Na-i len fòrme ka-o vokatìvo.
b) E ‡ivdisarde ‡uvlikane substantìvuræ

i phen e/le phenæ
i bibi e/le bibæ
Nominatìvo Kon? i ©haj e/le ©haja
i rromni e/le rromnæ
i phenœrri e/le phenœrræ
i Âàmba e/le Âàmbe
phèn!e phenæ!len
bibì!e bibæ!len
Vokatìvo - ©hàj!e ©haja!len
rromnì!e rromnæ!len
phenœrrì!e phenœrræ!len
Âàmb!e Âambea!len
22
KLASAQE BUT Æ
1. Godîsar ke san tu an-i kodoja tekstosqi piktùra thaj xramosar an-e deÒ Òirda/rènduræ,
kadja sar sasas tiri parami©i thaj phen/mothov maj dur!
kolegosqo!
4. Palal so agordes, sikav tire kolegosqe e arakhle doÒa thaj phen lesqe sar sasas te
5. Akana zumav te amboldes/te nakhaves, kòrkoro, jekh kotor e tekstosqo an-i rumunikani
7. Sikav tire kolegosqe e doÒa thaj phen lesqe so kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh kaar tiro

Keren, telal o vastalipen tumare siklærnesqo vaj siklærnæqo, aver KLASAQE BUT Æ,

Lien sàmae / godæe k-e thulærde gràfeme! Den vi tume maj but ekzèmpluræ!
o dad - e dada
o raÒaj- e raÒaja
i ©hej - e ©heja
i mami - e mamæ
o rukh - e/ël rukha
i sinia - e sinie
i dori - e doræ

Kadja, sar le navnæn si len duj gina, kadja vi le artìkuluræ si len duj gina:
 jekhipen: o naj, o murÒ, o barr, i bar th. a.
 butipen: e naja, e murÒa, e/äl barra, e/äl baræ th. a.
Den vi tume maj but ekzèmpluræ!

Anglal e navnæ beÒel o artìkulo:
 o - vaÒ e murÒikane substantìvuræ, k-o gin jekhipen;
23
 i - vaÒ e ‡uvlikane substantìvuræ, k-o gin jekhipen;
 e / ël / le - vaÒ e murÒikane aj ‡uvlikane navnæ, k-o gin butipen.
Arakhen vi tume maj but ekzèmpluræ!

1. Thon anglal le substantìvuræ dine maj tele o trebutno definìto artìkulo, o vaj i:
( ) abæv, ( ) angrusti, ( ) arro, ( ) aro, ( ) asæv, ( ) baj, ( ) bakro, ( ) barr, ( ) bar, bibi, ( ) birovli, ( )
bori, ( ) buzni, ( ) buzno, ( ) ©ar, ( ) ©irikli, ( ) ©haj, ( ) ©havo, ( ) daj, ( ) dori, ( ) drom, ( ) gad, ( ) gav,
( ) grast, ( ) grastorro, ( ) guruv, ( ) xuxurr, ( ) kak, ( ) kaÒt, ( ) manro, ( ) piri, ( ) phral, ( ) phen, ( )
rakli, ( ) rrom, ( ) rovli, ( ) rukh, ( ) ruv, ( ) ÒoÒoj, ( ) tover, ( ) thud, ( ) thagarni, ( ) vurdon, ( ) ‡amutro.
2. Thon anglal le substantìvuræ dine maj opre o bidefinìto artìkulo, jekh vaj nìÒte!

Thoven angal e navnæ dine kathe o trebutno artìkulo, o, i vaj e!
E navnæ: akhora, akhorlin, baja, bar, barœrri, barra, ciknìda, ©ar, ©have, dad, elefànturæ, filatin, fòros,
gad, grasta, xaning, xar, icalo, icali, kilav, kilavlin, khas, khuro, khur, làpato, luludî, mas, murÒa, naj,
pirro, punre, phus, suluma, ruv, rroma, rromni, sapa, Òol, Òelo, tover, tharræ, thud, udara, vuÒt, vasta,
zenæ, Âàmba, ‡amutre, ‡ukela, ‡uvli.

Buxlæren e ekzèmpluræ dine maj tele!
o definìto artìkulo
o rraj - e / le / ël rraja
o thagar - e / le / ël thagara
i phuri - e / le / ël phuræ
o bov - e / le / ël bova
i luludî - e / le / ël luludæ
o bidefinìto artìkulo
jekh rraj - nìÒte rraja
jekh thagar - nìÒte thagara
jekh phuri - nìÒte phuræ
jekh bov - nìÒte bova
jekh luludî - nìÒte luludæ

Roden aj arakhen le savorre navnæ an-o tèksto E xuxurra thaj sikaven o gin, o artìkulo vi o ling
lenqo thaj kana si von ‡ividsarde vaj bi‡ivdisarede navnæ!
24
E biodærde / bi‡ivdisarde navnæ E odærde / ‡ivdisarde navnæ
o ling o gin o ling
‡uvlikano murÒikano jekhipen butipen ‡uvlikano murÒikano jekhipen butipen
- jekh var x - - rroma x x

Thon k-e kadala navnæ vi o definìto vi o bidefinìto artìkulo!
amal, amalin, bibi, bakro, cëruli, càxra / katùna, ©en / zlàga, ©irikli, ©haj / ©hej, dudum, dand, guruv,
grastni, hotèlo / hotèli, xer, kuÒtik, kan, kham, kher, lav, lil, mami, manro, nakh, pàpos, piri, phral,
phakh, rat, ræt, suv, Òil, Òax, traÒ/dar, truÒ, thagarni, thav, u©har, viÒ, zumi, ‡uv, ‡ivipen.
¸ANGLÆN KE...?
O jekhto Edukaciaqo Ministèro kaj prin‡ardæs o rromano alfabèto sas e Rumuniaqo

Ministèro, an-o berÒ 1991. E rromane siklœvne save siklile e Pedagogikane Òkolene anar o
BukurèÒti, TŸrgu - MùreÒ thaj Bakäu, k-aÒti te aven siklærne vaÒ e ©havorre anar e xurdelinæ aj Òkòle,
alosarde o siklœvipen rromane ©hibæqo (3 òre p-o kurko). Palal, anar o Òkolutno berÒ 1992 / 1993,
an-e aver trin Òkòle (anar e fòruræ Arad thaj Caracal, vi anar o gav Bobe∂ti - paÒal o BukurèÒti)
sas organizisardo o siklœvipen rromane ©hibæqo (4 kurkutne òre vaÒ svako klàsa, k-e I-IV-to klàse).
25
L5
O XAN3VALIPEN
An-jekh gav beÒenas vi barvale vi ©orre manuÒa. BeÒelas vi jekh ©orro rrom, saves sasas les
jekh bari famìlia. Bu©holas Jànku thaj sasas les deÒ ©havorre. Vov sasas kŸkaværi, savorro d„s sasas
les o ©okàno an-e pesqo vast, sasas la©ho butærno, savesar Òundæs o savorro gav. Alosardæs te ‡al
avri, anar o gav, k-aÒ-te kerel butî, pesqi famìlia te avel la sa so trebal la. Kadjal, sar ‡alas, lilæs les
i bokh. Jekhal, dikhel xramosardo opre jekh phalenqi bar: “Balamno”. LoÒalo ‡al andre.
- La©hi ræt!
- La©hi ræt, avrikane!a, so balval anel tut amenar?
- Dikh, ‡av te rodav nìÒte lovorre, ‡av te kerav butî, tha’ si manqe bokh. Mangav tut Òukar, de
man vareso, aj kana amboldav man lovença nakhav tuar thaj pokinav tuqe.
- Kathe na-i man, tha’ anav tuqe andral, anar o kher, pan‡ kiravde anre.
- Naisarav tuqe! Dikh, vaÒ tiro vastdinipen, kana avava palpale, dava tuqe pan‡ Òela makhle.
- MiÒto, aÂukerav tut! ¸a Devleça!
- A©h Devleça!
Palal pan‡ berÒa, o rrom amboldinæs pesqe, del pi dutî e balamnesqe, kadja sar phendæs.
Tòko/nùmaj ke o balamno Òundæs ke o rrom anela but love thaj na maj kamlæs kodobor sar sas o
xatæripen. Manglæs kaar o rrom deÒ sela makhle, tha’ o Jànku na maj dinæs khan© le balamnesqe,
gelæs khere. Palal zàlaga vaxt, o Jànku arakhlæs pes akhardo an-i kris. Avilæs lesqe o jekhto
akharipen ka-i krislin, tha’ na gelæs. Avilæs vi o dujto, vi o trinto, tha’ sa na gelæs. O mujalo bi©haldæs
e tangales palal lese, te anel e rromes an-i kris. O krisarno del o alav e balamnesqe:
- Te thovdemas kodola pan‡ anre telal i kaxni, inklistesas pan‡ khaxnœrræ. Kana sarkon
khaxnœrri kerdæsas po pan‡ arre thaj thovdemas vi kadalen telal e kaxnæ, avilæsas man biÒ thaj pan‡
khajnœrræ, thaj an-e pan‡ berÒa avilinesas man but, but khaxnæ.
Akharde vi le rromes te pu©hen les.
- Trebalas te aves ka-i krislin ‡i akana, sosar na avilæn? - phendæs o krisarno.
26
- Na aÒtisajlem, patîvali instància, kana semas akhardo jekhto var, tòkma xunavemas i phuv,
kana semas akhardo o dujto var kiravdem o fasùj, thaj ka-o trinto akharipen, thovavas o kiravdo fasùj
an-i phuv.
O krisarno “lilæs jag” thaj phendæs:
- Sar, prasas man?!? Kana kiraves o fasùj, na maj inklœl avri anar i phuv.
Thaj o Jànku angledel:
- Kana anar e kiravde anre e balamnesqere inklœnas kaxnœrræ, atùn© vi anar mirro kiravdo
fasùj trebalas te inlœl avri anar phuv...
Savorre a©hile e putarde mujença.
(Kidini kaar i Mariana Cozma thaj amboldini kaar i Gabriela Moise)
kŸkaværi - o manuÒ savo kerel kŸkavæ mujalo - krisarno

balamno - manuÒ savo kinel thaj tangalo - Òingalo, xanralo
bikinel angledel - del angal, amboldel o lav
amboldav man - avav palpale

1. Ginaven o teksto!
3. Ambolden o teksto ga‡ikanes!
4. Phenen palal sose del pes dùma an-o kadava tèkso!
5. Inkalen i vastni godî anar o teksto thaj xramosaren la!
G RAM ÀTIKA
Te palemdikhas!
O GENIT ÌVO
E murÒikane substantìvuræ
E agorimata le murÒikane substantivurenqo ka-o genitìvo, k-o jekhipen vi ka-o butipen:
a) E bi‡ivvdisardee murÒikane substantìvuræ

o kan e/le kana
o gono e/le gone
Nominatìvo so? o muj e/le muja
o pani e/le panæ
o amalipen e/le amalimata
o fòro(s) e/le fòruræ
27
o lilorro e/le lilorre
o hotèli e/le hotèlæ
o kalendàri e/le kalendàræ
o kan e/le kana
o gono e/le gone
Akuzatìvo so? o muj e/le muja
o pani e/le panæ
o amalipen e/le amalimata
o fòro(s) e/le fòruræ
o lilorro e/le lilorre
o hotèli e/le hotèlæ
o kalendàri e/le kalendàræ
e kanes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le kanen/qo (-qi, -qe, -qe)
e gones/qo (-qi, -qe, -qe) e/le gonen/qo (-qi, -qe, -qe)
sosqo? e mujes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le mujen/qo (-qi, -qe, -qe)
(sosqi? e panes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le panen/qo (-qi, -qe, -qe)
Genitìvo sosqe? e amalipnas/qo (-qi, -qe, -qe) e/le amalimaten/qo (-qi, -qe, -qe)
sosqe?) e foros/qo (-qi, -qe, -qe) e/le foruren/qo (-qi, -qe, -qe)
e lilorres/qo (-qi, -qe, -qe) e/le lilorren/qo (-qi, -qe, -qe)
e hoteles/qo (-qi, -qe, -qe) e/le hotelen/qo (-qi, -qe, -qe)
e kalendares/qo (-qi, -qe, -qe) e/le kalendaruren/qo (-qi, -qe, -qe)
Ka-o genitìvo, o akcènto perel p-i anglalpalutni silàba, anglal o agoripen kaar o kèzo genitìvo.
b) E ‡ivvdisardee murÒikane substantìvuræ

o dad e/le dada
o ma©ho e/le ma©he
o raÒaj e/le raÒaja
o karavdi e/le karavdæ
Nominatìvo kon? o dòktoro(s) e/le dòktoruræ
o dadorro e/le dadorre
o dòktori e/le dòktoræ
o veÒàri e/le veÒàræ
o krisinitòri e/le krisinitòræ
28
e/le dades e/le daden
e/le ma©hes e/le ma©hen
e/le raÒajes e/le raÒajen
e/le karavdes e/le karavden (-„n)
Akuzatìvo kas? e/le doktores (-os) e/le doktoruren, doktoron
e/le dadorres e/le dadorren
e/le doktoris (-es) e/le doktoren
e/le veÒaris (-es) e/le veÒaren
e/le krisinitoris (-es) e/le krisinitoren
e/le dades/qo (-qi, -qe, -qe) e/le daden/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le ma©hes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le ma©hen/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le raÒajes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le raÒajen/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le karavdes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le karavden/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqo? [e/le karavd„s/qo (-qi, -qe, -qe)] [e/le karavd„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
(kasqi? e/le doktores/qo (-qi, -qe, -qe) e/le doktoruren/qo (-qi, -qe, -qe)
Genitìvo kasqe? e/le dadorres/qo (-qi, -qe, -qe) e/le dadoren/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe?) e/le doktoris/qo (-qi, -qe, -qe) e/le doktoron/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le doktores/qo (-qi, -qe, -qe)] [e/le dadorren/qo (-qi, -qe, -qe)]
e/le veÒaris/qo (-qi, -qe, -qe) e/le veÒar„n/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le veÒares/qo (-qi, -qe, -qe)] e/le veÒaren/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le krisinitoris/qo (-qi, -qe, -qe) e/le krisinitor„n/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le krisinitores/qo (-qi, -qe, -qe)] [e/le krisinitor„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
E ‡uvvlikanee substantìvuræ

i len e/le lenæ
i dori e/le doræ
Nominatìvo so? i baj e/le baja
i pirœrri e/le pirœrræ
i dùma e/le dùme
i len e/le lenæ
i dori e/le doræ
Akuzatìvo so? i baj e/le baja
i pirœrri e/le pirœrræ
i dùma e/le dùme
29
e lenæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le lenæn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le len„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e doræ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le doræn/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqo? [e/le dor„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
Genitìvo (kasqi? e baja/qo (-qi, -qe, -qe) e/le bajan/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe? [e/le bajen/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqe?) e pirœrræ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le pirœrræn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le pirœrr„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e duma/qo (-qi, -qe, -qe) e/le dumen/qo (-qi, -qe, -qe)
Ka-o genitìvo, o akcènto perel p-i anglalpalutni silàba, anglal o agoripen kaar o kèzo genitìvo.
i phen e/le phenæ
i bibi e/le bibæ
Nominatìvo kon? i ©haj e/le ©haja
i rromni e/le rromnæ
i phenœrri e/le phenœrræ
i Âàmba e/le Âàmbe
e/le/la phenæ e/le phenæn [phen„n]
e/le/la bibæ e/le bibæn [bib„n]
Akuzatìvo kas? e/le/la ©haja e/le ©hajan [©hajen]
e/le/la rromnæ e/le rromnæn [rromn„n]
e/le/la phenœrræ e/le phenœrræn [phenœrr„n]
e/le/la Âàmba e/le Âamban [Âamben]
e phenæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le phenæn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le phen„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e bibæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le bibæn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le bib„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqo? e ©haja/qo (-qi, -qe, -qe) e/le ©hajan/qo (-qi, -qe, -qe)
Genitìvo (kasqi? [e/le ©hajen/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqe? e rromnæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le rromnæn/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe?) [e/le rromn„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e phenœrræ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le phenœrræn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le phenœrr„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e/le/la Âamba/qo (-qi, -qe, -qe) e/le Âamban/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le Âamben/qo (-qi, -qe, -qe)]
30
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar trin murÒikane substantìvuræ vi trin ‡uvlikane substantìvuræ thaj nakhav len ka-
e savorre siklile vaj palemsiklile kèzuræ (nominatìvo, akuzatìvo, genitìvo vi vokatìvo)!
2. Palal so agordæn, paruv tiro xramosaripnasqo lilorro e xramosaripnasqe lilorreça tire
kolegosqo!
4. Palal so agordes, sikav tire kolegosqe e arakhle doÒa thaj phen lesqe sar sasas te xramosarel
la©hes! Sa kadja, dikh k-e arakhle doÒa tuqe tire kolegosar!
5. Akana, zumav te amboldes / te nakhaves, kòrkorro, jekh kotor e tekstosqo an-i rumunikani
vaj magærikani ©hib!
6. Palal so dinæn agor, paruv palem tiro xramosaripnasqo lilorro e lilorreça tire kolegosqo thaj
la©har e doÒa!

Keren, telal o vastalipen tumare siklærnesqo vaj siklærnæqo, aver klasqe butæ, khethanes, an-e grùpe,
e neve siklile nociença!
¸ANGLÆN KE...?
Anar o universitàro berÒ 1992 / 1993, o Geòrge Saräu putardæs jekh fakultatìvo kùrso
rromane ©hibæqo k-e BukureÒtosqi Universitèta - k-i Fakultèta vaÒ e Avrutne ¢hibæ aj Literatùre. Si
te sikavas ke o siklæripen rromane ©hibæqo k-o universitàro nivèlo buxlærdæs pes vi vov. O Geòrge
Saräu putærdæs an-o universitàro berÒ 1997 / 1998 jekh sèkcia rromane ©hibæqi k-i Fakultèta vaÒ e
Avrutne ¢hibæ aj Literatùre (kaj si 10 berÒutne thana) thaj anar o universitàro berÒ 2000/ 2001 vov
putardæs jekh sèkcia rromane ©hibæqi k-o duripen / dural, sa kadja, k-e BukureÒtosqi Universitèta
(k-o Departamènto CREDIS, kaj aven rroma k-aÒti te anglekeren pen sar siklærne vaÒ e ©havorre). I
jekhto generàcia / promòcia sas an-o milaj 2003 (43 rroma agordine kadaja fakultèta), aj ‡i akana,
an-o berÒ 2008, siklile thaj agordine penqe stùdie aver 150 studènturæ rroma.
31
L6
O ¢ENU ∑@ TKA
An-jekh baro them ‡iveles jekh thagar but barvalo. E thagares sas les jekh Òukar ©hej, i
RaÒèla, sar jekh luludî.
An’ kodova them, an-jekh phuvæqo kherorro, ‡ivelas jekh ©orro terno, saves na sas les ni©
pala’ so te piel pani, na sas les sovthan, sinìa, nùmaj i Òudri phuv aj jekh bov opral, kaj sovelas.
An-jekh d„s, o thagar nakhlæs paÒal o kher kaj beÒelas o ¢enuÒòtka, aj lesqo vurdon
rimosardæs pes. Akana, o terno naÒlæs sig te aÂutisarel e thagares. Kadava pu©hlæs kon si o terno. Jekh
slùga phendæs e thagaresqe:
- Mukh les ke si ©orro sar i phuv, na dikhes kaj beÒel? -aj sikavel karing e phuvæqo kher.
E thagaresqe kerdæs pes lesqe mìla aj tradinæs e sluga te kerel e ternesqe kher aj te anel sa so
trebul jekhe manuÒesqe te ‡ivel Òukar.
O ¢enuÒòtka dikhlæs o Òukar kher, e Òukar butæ, nùmaj ke vov sa opral o bov sovelas.
O thagar aÒundæs kadaja aj gelo vov te dikhel kana si ©aces. Baro sas lesqo opralazbalipen,
kana dikhlæs e ternes p-o bov, sovindoj. Akor, o thagar, te naisarel lesqe kaj aÂutisardæs les, lias e
ternes aj gelæs leça k-i filatin.
Kana o ¢enuÒòtka rodelas o bov, arakhlæs e thagaresqe raklæ. Kadaja, kana dikhlæs les, kerdæs
laqe mìla lesar aj lias les te sikavel les sar te ‡ives uÂes, sar te xal k-i sinìa, sikavdæs lesqe kaj trebul
te sovel, sar te drabarel.
Na pala’ but vrjàma, e slùge kaar i filatin phenenas ke o ¢enuÒòtka si e raklæqo kamlo.
O ¢enuÒòtka gelæs palpale k-e pesqo kher aj thovdæs pes pala’ bov te rovel pala’ i RaÒèla.
O thagar tradinæs dùma an-o them thaj phendæs ”Kon kerela jekh sovnakutno drom ‡i k-e
lesqi filatin, kodova liela peça la ©haja sar rromni”.
Avile but raja, anar but thema, te mangen e ©haja le thagaresqi, tha ni©jekh na aÒtilæ te kerel
o drom.
32
An-jekh ræti, jekh phuri gelæs k-o ¢enuÒòtka thaj manglæs les te mekhel la te beÒel lese perdal i
ræti. O ¢enuÒòtka thovdæs e phuræ te sovel an-o sovthan, aj vov gelæs k-e pesqo than, p-o bov.
Texarinæe, i phuri pu©hlæs les sar te naisarel lesqe, te phenel laqe so kamel vov.
Akor, o ¢enuÒòtka phendæs la phuræqe lesqi parami©i thaj k-e pesqo ilo a©hilo k-e thagaresqi
rakli, ka-i RaÒèla.
I phuri phendæs lesqe de del pes trinvar perdal o Òero an-o u©har, apo’ Òaj te kerel so manglæs
o thagar.
Baro sas lesqo loÒalipen, kana kerdæs o sovnaktuno drom aj gelæs te mangel e thagaresar te
mekhel peça e raklæ, la RaÒela.
(palal i Nadia Gazsi, rromani inspektòra an-o Âudèco Mure∂)
rimosardæs - pharravdæs pes opralazbalipen - biaÂukeripen

slùga - slùÂnika, servànta, sevni ræti - ræt
akor - atùn©i, atòska

5. Den dùma an-e grùpe, kerde anar po Òtar siklœvne, thaj
7. Sar bu©holas o ©havo savo sovelas opral o bov?
8. So kerdæs vov kana naklæs o thagar paÒal pesqo kher?
9. So kerdæs o thagar?
10. Sar bu©holas e thagaresqi ©hej?
11. Sar aÂutisardæs voj le ternes?
12. Sosar naÒavdæs o thagar e ternes?
13. So kerdæs o ¢enuÒòtka e phuræça?
14. So kerdæs i phuri vas o ¢enuÒòtka?
15. Phenen tumare lavença o tèksto!
16. Arakhen an-o tèksto o kotor kaj sikavel ke o ¢enuÒòtka sas
naÒavdo anar i filatin!
17. Arakhen jekh aver agor le tekstosqo!
G RAM ÀTIKA
O DAT ÌVO
Ka-o datìvo, e forme si sajekh le palutne formença kaar o genitìvo, vi k-e ‡ivdisarde, vi ke
bi‡ivdisarde, vi k-e ‡uvlikane, vi k-e murÒikane substantìvuræ, ka-o jekhipen vi ka-o butipen.
33
a) E bi‡ivvdisardee murÒikane substantìvuræ

e kanes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le kanen/qo (-qi, -qe, -qe)
e gones/qo (-qi, -qe, -qe) e/le gonen/qo (-qi, -qe, -qe)
sosqo? e mujes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le mujen/qo (-qi, -qe, -qe)
Genitìvo (sosqi? e panes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le panen/qo (-qi, -qe, -qe)
sosqe? e amalipnas/qo (-qi, -qe, -qe) e/le amalimaten/qo (-qi, -qe, -qe)
sosqe?) e foros/qo (-qi, -qe, -qe) e/le foruren/qo (-qi, -qe, -qe)
e lilorres/qo (-qi, -qe, -qe) e/le lilorren/qo (-qi, -qe, -qe)
e hoteles/qo (-qi, -qe, -qe) e/le hotelen/qo (-qi, -qe, -qe)
e kalendares/qo (-qi, -qe, -qe) e/le kalendaren/qo (-qi, -qe, -qe)
e kanesqe e/le kanenqe
e gonesqe e/le gonenqe
e mujesqe e/le mujenqe
e panesqo e/le panenqe
Datìvo sosqe? e amalipnasqe e/le amalimatenqe
e forosqe e/le forurenqe
e lilorresqe e/le lilorrenqe
e hotelesqe e/le hotelenqe
e kalendaresqe e/le kalendarenqe
b) E ‡ivvdisardee murÒikane substantìvuræ

e/le dades/qo (-qi, -qe, -qe) e/le daden/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le ma©hes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le ma©hen/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le raÒajes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le raÒajen/qo (-qi, -qe, -qe)
e/le karavdes/qo (-qi, -qe, -qe) e/le karavden/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le karavd„s/qo (-qi, -qe, -qe)] [e/le karavd„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqo? e/le doktores/qo (-qi, -qe, -qe) e/le doktoruren/qo (-qi, -qe, -qe)
Genitìvo (kasqi? e/le doktoros/qo (-qi, -qe, -qe) e/le doktoron/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe? e/le dadorres/qo (-qi, -qe, -qe) e/le dadorren/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe?) e/le veÒaris/qo (-qi, -qe, -qe) e/le veÒar„n/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le veÒares/qo (-qi, -qe, -qe)] [e/le veÒaren/qo (-qi, -qe, -qe)]
e/le krisinitoris/qo (-qi, -qe, -qe) e/le krisinitoren/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le krisinitores/qo (-qi, -qe, -qe)] [e/le krisinitor„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
34
e/le dadesqe e/le dadenqe
e/le ma©hesqe e/le ma©henqe
e/le raÒajesqe e/le raÒajenqe
e/le karavdesqe e/le karavdenqe
[e/le karavd„sqe] [e/le karavd„nqe]
Datìvo kasqe? e/le doktoresqe e/le doktorurenqe
e/le doktorosqe e/le doktoronqe
e/le dadorresqe e/le dadorrenqe
e/le veÒarisqe e/le veÒar„nqe
[e/le veÒaresqe] e/le veÒarenqe]
e/le krisinitorisqe e/le krisinitor„nqe
[e/le krisinitoresqe] [e/le krisinitor„nqe]
E fòrme, kaj / save e ‡uvlikane substantìvuræ lien len ka-o datìvo, k-o jekhipen vi k-o butipen.

e lenæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le lenæn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le len„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqo? e doræ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le doræn/qo (-qi, -qe, -qe)
Genitìvo (kasqi? [e/le dor„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqe? e baja/qo (-qi, -qe, -qe) e/le bajan/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe?) [e/le bajen/qo (-qi, -qe, -qe)]
e pirœrræ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le pirœrræn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le pirœrr„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e duma/qo (-qi, -qe, -qe) e/le dumen/qo (-qi, -qe, -qe)
e lenæqe e/le lenænqe
[e/le len„nqe]
e doræqe e/le dorænqe
Datìvo sosqe? [e/le dor„nqe]
e bajaqe e/le bajanqe
[e/le bajenqe]
e pirœrræqe e/le pirœrrænqe
[e/le pirœrr„nqe]
e dumaqe e/le dumenqe
35

e phenæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le phenæn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le phen„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e bibæ/qo (-qi, -qe, -qe) [e/le bibæn/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqo? [e/le bib„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
Genitìvo (kasqi? e ©haja/qo (-qi, -qe, -qe) e/le ©hajan/qo (-qi, -qe, -qe)
kasqe? [e/le ©hajen/qo (-qi, -qe, -qe)]
kasqe?) e rromnæ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le rromnæn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le rromn„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e phenœrræ/qo (-qi, -qe, -qe) e/le phenœrræn/qo (-qi, -qe, -qe)
[e/le phenœrr„n/qo (-qi, -qe, -qe)]
e/le/la Âamba/qo (-qi, -qe, -qe) e/le Âamben/qo (-qi, -qe, -qe)
e phenæqe e/le phenænqe
[e/le phen„nqe]
e bibæqe e/le bibænqe
[e/le bib„nqe]
Datìvo kasqe? e ©hajaqe e/le ©hajanqe
[e/le ©hajenqe]
e rromnæqe e/le rromnænqe
[e/le rromn„nqe]
e phenœrræqe e/le phenœrrænqe
[e/le phenœrr„nqe]
e/le/la Âambaqe e/le Âambenqe
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar trin murÒikane substantìvuræ vi trin ‡uvlikane substantìvuræ thaj nakhav len
ka-e savorre siklile vi palemsiklile kèzuræ (nominatìvo, akuzatìvo, genitìvo, datìvo vi
vokatìvo)!
kolegosqo!
xramosarel la©hes! Sa kadja, dikh k-e arakhle doÒa tuqe tire kolegosar!
36
¸ANGLÆN KE...?
Te / kana maÒkar e berÒa 1990 - 1998 o gin le rromane siklœvnenqo, save alosarde te siklœven
3-4 kurkutne òre rromane ©hibæqe, sas but tikno (paÒe 700 - 800 siklœvne), palal o berÒ 1998 - kana
o Geòrge Saräu avilo sar inspèktoro vaÒ e rroma vi vaÒ i rromani ©hib an-i Dirèkcia palal o
Siklæripen an-e ©hibæ le minoritetonqe (anar e Edukaciaqo Ministèro) - o gin le rromane
siklœvnenqo save siklile rromanes Òkolene barilo but, berÒesar berÒese, kadæ an-o Òkolutno berÒ
2003 / 2004 sasas 18.000 mìe ©have kaj siklœvenas 3-4 kurkutne òre rromane ©hibæqe (k-e I-to - XIII-
to klàse) vi jekh kurkutni òra (k-e VI-to - VII-to klàse) anar i història le rromenqi.
Thaj akana, o gin le rromane siklœvnenqo reslo ka-e 260.000! Von si siklærde ka-i rromani
©hib kaar 460 rromane ©hibæqe siklærne.
37
L7
O NEVO RROM
(kaar i Olga Markus)
O rrom... p-o drom, Kaj gelæs lesqo ilo?

BriÒindalo si lesqo ilo, O mardo thaj xulævdo,
Phenes ke vov si nasvalo. Kamela vi vov te ‡anel
Khonik n-aÒti te phenel.
¢i ‡anel, ©i maj rodel,
Savo la©ho drom te xudel, I ©ik, i ræti si but, but...
NaÒen lesar savorre, Vov ©i prin‡anela i dukh.
Daraar, ©i maj rovel. Kadæ kamel o rrom te ovel.
K-o nevo rrom vov naÒel.
So kamel?...
Na maj resel! La©hes, savorrença,
maÒkar lene te ‡ivel.
So dukh, so meripe’, Savorre akana dikhena,
Pi godî na-i sa sasti, Lesqo tràjo sar ovela
O ilo si nasvalo, Thaj Òukar sar barvalœla.
Nùma’ o rrom si sa sasto.
38
rodel - dikhel pala’ vareso, palal meripe’ - mulipen

varekase prin‡arel - ‡anel
xudel - astarel

1. Drabaren i poezìa!
2. Ambolden la ga‡ikanes!
3. Arakhen an-i poezìa e biprin‡arde lava!
4. Xramosaren propozìcie lença!
5. Vakæren maÒkar tumene palal lenqo xatæripen!
6. Zumaven te phenen tumare dumença o ander e poeziaqo!
7. Siklœven i poezìa!
8. Sosar si briÒindalo e rromenqo ilo?
9. So roden e rroma?
10. Sar kamen te ovel o nevo rrom?
G RAM ÀTIKA
I. O SUBSTANT ÌVO
TE PALEMDIKHAS O INSTRUMENTÀLO!
a) bi‡ivdisarde murÒikane vi ‡uvlikane substantìvuræ
Pu©hipen Kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen

murÒikane substantìvuræ ‡uvlikane substantìvuræ
so? Nominatìvo o rukh e rukha i patrin e patrinæ
so? Akuzatìvo o rukh e rukha i patrin e patrinæ
sosqo? Genitìvo e rukhesqo e rukhenqo e patrinæqo e patrinænqo
sosqi? e rukhesqi e rukhenqi e patrinæqi e patrinænqi
sosqe? e rukhesqe e rukhenqe e patrinæqe e patrinænqe
sosqe? e rukhesqe e rukhenqe e patrinæqe e patrinænqe
sosqe? Datìvo e rukhesqe e rukhenqe e patrinæqe e patrinænqe
soça? Soc.-Instr. e rukheça e rukhença e patrinæça e patrinænça
- Vokatìvo - - - -
39
b. ‡ivdisarde murÒikane vi ‡uvlikane substantìvuræ
Pu©hipen Kèzo Jekhipen Butipen Jekhipen Butipen

murÒikane substantìvuræ ‡uvlikane substantìvuræ
kon? Nominatìvo o ruv e ruva i papin e papinæ
kas? Akuzatìvo e ruves e ruva e papinæ e papinæn
kasqo? Genitìvo e ruvesqo e ruvenqo e papinæqo e papinænqo
kasqi? e ruvesqi e ruvenqi e papinæqi e papinænqi
kasqe? e ruvesqe e ruvenqe e papinæqe e papinænqe
kasqe? e ruvesqe e ruvenqe e papinæqe e papinænqe
kasqe? Datìvo e ruvesqe e ruvenqe e papinæqe e papinænqe
kaça? Soc.-Instr. e ruveça e ruvença e papinæça e papinænça
- Vokatìvo ruv!a, ruva!len, papin!e papinæ!len
ruve!a ruvea!len
II. O AD ÅEKT ÌVO (VAJ: I PA ∑NAVNI)

O adÂektìvo (i paÒnavni) sikavel sar si jekh butî vaj sar si jekh ‡eno. Ekzèmpluræ: baro,
barvalo, barrutno, bezexalo, buxlo, ©a©o, devlikano, dîvesutno, godæver, gudlo, xarano, ku©, la©ho,
londo, lùngo/dŸlgo, manuÒesqo, maxrime, melalo, murÒikano, konkrèt, sastrutno, sovnakutno, Òukar,
tang, (Ò)uÂo, vun‡ilo, viÒalo, zoralo, zèleno, ÂŸlto/gàlbeno/Òargon, ‡ungalo thaj aver.
O adÂektìvo beÒel anglal o substantìvo: la©ho rrom, la©he rroma, la©hi rromni, la©he rromnæ,
e manuÒesqo punro/pirro, e manuÒesqe punre / pirre, e manuÒesqi phov, e manuÒesqe phova, Òukar
©havo, Òukar ©have, Òukar ©haj, Òukar ©haja, tang drom, tang droma, tang baj, tang baja. Na butvar, o
adÂektìvo aÒti te beÒel palal o substantìvo, sar si an-o dialèkto vakærdino kaar le käldäràræ
(kŸkaværæ): drom la©ho, ©havo Òukar, o vast le manuÒesqo thaj aver.
O ling e substantivosqo si sajekh le lingeça jekhe adÂektivosqo / paÒnavnæqo. Sa kadja, vi o
gin jekhe paÒnavnæqo si sajekh le gineça jekhe substantivosqo:
barrutno drom - murÒanikano ling, ka-o gin jekhipen
barrutni bar - ‡uvlikano ling, ka-o gin jekhipen
barrutne droma - murÒanikano ling, ka-o gin butipen
barrutne baræ - ‡uvlikano ling, ka-o gin butipen
o ling o gin
o jekhipen o butipen
o murÒanikano ling la©ho kher la©he khera
o ‡uvlikano ling la©hi bibi la©he bibæ
40
o kèzo o gin jekhipen o gin butipen
o murÒikano ling o ‡uvlikano ling o murÒikano ling o ‡uvlikano ling
Nom. lùngo drom lùngo pori lùngi (lùnÂi, lùnga) lùngi(lùnÂi, lùnga)
droma poræ
dŸlgo drom dŸlgo pori dŸlga droma dŸlga poræ
ÂŸlto kher ÂŸlto patrin ÂŸlta khera ÂŸlta patrinæ
zèleno rukh zèleno patrin zèlena rukha zèlena patrinæ
E tìpuræ le adÂektivurenqe
Rromane ©hibæe, e adÂektìvuræ ulaven pen:
a. palal i orìgina, arakhas:
1. ©a©utne, purane, adÂektìvuræ (lolo, parno, kalo, Òukar, tang);
2. adÂektìvuræ line avere ©hibænar: zèleno, dŸlgo, ÂŸlto, lùngo, generàlo, ordinàlo,
internacionàlo, temàtiko, ekzàkto th. a.
b. palal i fòrma, malavas:
1. adÂektìvuræ “buxle” formaça (len si len, ka-o nominatìvo, sasti konfiguràcia, palal o gin
thaj palal o ling, kerdini anar Òtar fòrme). Eks.: buxl/o (-i, -e, -e), bar/o (-i, -e, -e), tikn/o
(-i, -e, -e) th. a.
buxlo gad - murÒanikano ling, ka-o gin jekhipen
buxli bar - ‡uvlikano ling, ka-o gin jekhipen
buxle gada - murÒanikano ling, ka-o gin butipen
buxle baræ - ‡uvlikano ling, ka-o gin butipen
2. adÂektìvuræ “tange” formaça (len si len, ka-o nominatìvo, jekh fòrma).
Eks.: tang, Òukar, but, ku©, nasul, godæver, biku©, but, cŸra / xancŸ / zàla(ga) / ©ìma, ku©,
godæver, maxrime, Òukar th. a.
tang gad - murÒanikano ling, ka-o gin jekhipen
tang bar - ‡uvlikano ling, ka-o gin jekhipen
tang gada - murÒanikano ling, ka-o gin butipen
tang baræ - ‡uvlikano ling, ka-o gin butipen
3. PaÒbuxle vaj “paÒparuvale” adÂektìvuræ, duje formença:
Kadala paÒnavnæ / adÂektìvuræ si len duj fòrme ka-o nominatìvo, jekh ka-o jekhipen vi aver
k-o butipen: lùngo/dŸlgo, ÂŸlto/gàlbeno/Òargon, zèleno th. a. Kadala si adÂektìvuræ line avere
©hib„nar, po but anar i bulgarikani ©hib vaj anar i rumunikani ©hib.
jekhipen, nom. butipen, nom.

i zèleno patrin e zèlena patrinæ
i ÂŸlto patrin e ÂŸlta patrinæ
i gàlbeno patrin e gàlbena patrinæ
41
E komparaciaqe gràduræ le adÂektivurenqe
E kompara- E fòrme
ciaqo gràdo
I. o pozitìvo la©h/o (-i, -e, -e), Òukar, zèleno
gràdo
II. o kompa- 1. o uprutno a. o uprutno sintetikano komparativo (e suf. - der):

rativo gràdo komparatìvo la©ho(-i, -e, -e) + suf. -der > la©heder
Òukar + suf. -der > Òukareder
zèleno + suf. -der > zeleneder
b. o uprutno analitikano komparativo (e adverburença “maj” = “po”):
- maj / po + la©ho(-i, -e, -e)
- maj / po + Òukar
- maj / po + zèleno
2. o barra- Kadava kerel pes la sintagmaça “sa kadja ... sar / de ...”:
barrutno - sa kadja + la©ho(-i, -e, -e) sar ...
(“sajekh”) - sa kadja + Òukar sar ...
komparatìvo - sa kadja + zèleno sar ...
3. o “telutno” Kadava kerel pes la konstrukciaça “maj / po cŸra (xancŸ / zàla(ga)
komparatìvo / xàri / ©ìma) sar ...”
- maj / po cŸra + la©ho(-i, -e, -e) sar ...
- maj / po cŸra + Òukar sar ...
- maj / po cŸra + zèleno sar ...
III. o super- 1. o relativo a. o uprutno relatìvo superlatìvo (e konstrukciaça o (i, e / le) maj
latìvo gràdo superlatìvo / po + adÂ.):
- o maj / po la©ho (Òukar, zèleno)
- i maj / po la©hi (Òukar, zèleno)
- e / le maj / po la©he (Òukar, zèlena)
- e / le maj / po la©he (Òukar, zèlena)
b. o telutno relatìvo superlatìvo (e konstrukciaça
o maj / po cŸra (xancŸ / zàla(ga) / xàri / ©ìma) + adÂ.):
- o maj / po cŸra la©ho (Òukar, zèleno)
- i maj / po cŸra la©hi (Òukar, zèleno)
- e / le maj / po cŸra la©he (Òukar, zèlena)
- e / le maj / po cŸra la©he (Òukar, zèlena)
2. o absolùto Kadava kerel pes le aÂutipnaça varesave adverburenqo, sar sine:
superlatìvo but, præ, dòsta, igen, uzal.
42
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar po trin adÂektìvuræ anar svàko tìpo thaj arakhen lenqe po jekh aver
substantìvo!
2. Nakhhen e adÂektìvuræ baro, zèleno, ku© anar savorre komparaciaqe gràduræ le
adÂektivurenqe!
kolegosqo!
xramosarel la©hes! Sa kadja, dikh k-e doÒa arakhle tuqe tire kolegosar!


Thon po jekh adÂektìvo paÒal e substantìvuræ dine maj tele!
.......... birovli ......... rromni .......... ruv .......... grastni
.......... guruvni ......... manuÒ .......... Òax ......... gav
.......... sap .......... rukh .......... pori ......... kòkalo

Alosaren substantìvuræ / navnæ vaÒ le adÂektìvuræ dine maj tele!
lolo, lalo, but, bari, tikne, barvali, Òukar, tang, zèleno, ÂŸlto / gàlbeno, la©ho, dŸlgo / lùngo, londi, Òuki,
kaÒuko, sastrutno, rromesqo, rromani, kaÒtesqo, kaÒtutno, kaÒtalo.
43
Thon le trebutne substantìvuræ thaj adÂektìvuræ kaj si ©u©e thana!
Me sem leça ka-o ........ Ame sam lença k-o .............

Tu san laça ka-i ........... Tume sen mança k-i ............
Vov si tuça ka-e ........... Von si(ne) laça k-e ..............
Voj si mança ka-e ........ Von si(ne) tumença k-e .......

Thon e paÒnavnæ, palal o gin sar trebul!
I (bare) puruma si amene an-i bar.
O (la©he) ambrol si gudlo.
An-o veÒ arakhes (phuro) rukha.
I (Òudro) len thavdel telal i phurt.
E (Òukar) ciriklæ gilaben.

Alosaren e trebutne adÂektìvuræ/paÒnavnæ, palal o sènso, anar i paÒutni kolòna thaj pheren e ©u©e
thana anar e propozìcie dine maj tele!
1. O vurdon si.........vi............ tikno
2. O kherorro si.........vi............. parno
3. O Òax si baro vi..................... darale
4. Kadava sap si .........vi zoralo. lungo
5. An-o veÒ si but......... ÒoÒoja. zèleno
6. Kana o ruv si ......... avel ano gav. bokhalo
7. O moxton si......... vi purano. melalo
8. O gad si ......... vi Òukar. nevo
9. O pani si.......... uÂo
10. O gono si ©u©o vi.......... kalo

Xramosaren e lava sar an-o modèlo, alosarindoj o trebutno antonìmo!
gudlo - kerko
Òukar - .......... tato - .......... parno - .......... la©ho - ..........
bokhalo - .......... tikni - .......... nasvali - .......... barvalo - ..........

Xramosaren sar an-o modèlo!
Òukar xer briÒindalo milaj bari diz ......... ......... .........
............ ......................... ............. ......... ......... .........
44
¸ANGLÆN KE...?
 An-e kondìcie kana e rromane vakærne sinesas ulavde an-e savorre riga la phuvæqe, kana
lenqo drom anar i India ‡i k-o Balkàno sas but dŸlgo / lùngo (po cŸra trin Òela berÒa), kana na sas
len jekh xramosaripen, jekh them khethano, jekh khethano Òerutno th. a., i rromani ©hib na xasardili,
voj a©hili ‡i avdîves ‡ivdi thaj zorali! 3anel pes ke sas aver ga‡ikane sela, endaja, næmuræ saven sas
len xramosaripen, tha’ xasarde i vakærdini ©hib! Baxtæe, kadaja purani, patîvali aj barvali ©hib na
xasardæs pes. (Gheorghe Saræu)
 Amene, inkliste vaÒ i istòria le rromenqi trin Òkolutne lila. Dikhen len kathe!
45
L8
O RROM THAJ O ¢HAVO SIKAVDO
An-e jekh gav, ‡ivelas jekh rrom barvalo thaj prin‡ardo, savo bu©holas Samir. Sasas les jekh
rromni Òukar, savi bu©holas Làna. Sasas len but barvilipen an-e lenqi bar, sasas len savorenar. An-
e jekh dîves maÒkar e dîvesa, lilæ pesqi ma©hesqi raj thaj telærdæs ka-i len thaj astardilo te ma©hærel.
Na kodolaqe ke na sasas len so te xan, tha’ anar kodoja te nakhel lesqo vaxt. Thaj astardæs te
ma©hærel.
Pala duj-trin ©àsuræ, ©i astardæsas khan©. Kadjal, lias pesqi rovli thaj telærdæs khere. Aresindoj khere,
pu©hel pesqe rromnæ, savi aÂukerelas les loÒali.
- Rromni!e, tu ‡anes so na-i amen k-o kher?
- ¢i ‡anav! - phenel i rromni, daravdi le lavenar e Samirosqe.
- Amen na-i amen jekh ©havo, thaj na palal but vaxt ame avasa phure. Kon ka dikhel amenar
thaj kon a©hœla kaj i avlin?
Godîsarde von ke avelas miÒto te lien jekhe ©haves e dîesar thaj line les.
O ©havo barœlas sigo thaj godæver. ∑ukar äl duj rroma dikhenas pen lese sar k-e lenqo
‡ivipen, thaj kana avilo o vaxt dine les k-i Òkòla.
An-e svàko dîves, o ©havo sas ingerdo thaj andino e Òukare vurdoneça. Kana agorilas i Òkòla,
o Marin - kadjal bu©holas o ©havorro - sas bi©haldo e licevose thaj kothar ka-i fakultèta thaj areslo
baro drabarno, sastærno.
O Samir xalæs sa pire love e ©haveça thaj a©hilæs ©orro, tha’ o Marin areslæs jekh anar le
maj bare drabarne an-o amaro them thaj lilæs pesqe vi jekhe ga‡æ, sar ‡uvli. Duj-trin berÒa, ©i maj
dinæ e phurenar. Xolævdo, lesqo dad, telærdo palal lese.
46
Aresindoj k-i nasvalin, kaj kerelas butî o Marin, o udarno dikhindoj les kadjal ©orrovanes
xurævdo, pu©hel les: kaj ‡as, phure!a? Thaj kana aÒundæs ke si o dad e drabarnesqo, savo sas vi o das/
o dirèktoro e nasvalinæqo, ©hutæ lesqe sig jekh skamin te beÒel tele, dinæ telefòno pe dasesqe te avel
‡i tele. Kana areslo o Marin, phendæ kä ©i prin‡arel e phures thaj ke vi kadjal sas les but butæ maj
la©he keripnasqe.
Xolævdo, o phuro, kamlo te telærel, thaj o udarno dinæ les i adrèsa le Marinosqi. Aresindoj
k-o kher pire ©havesqo, mardæ ka-o udar thaj maladilæ les jekh ‡uvli but Òukar, ka-o udar. Voj akhardæ
les sig an-o kher. ©hutæ lesqe te thovel pes thaj paruvdæ lesqe sumadæ. PaÒal rætæe, avilo vi o Marin,
lesqi rromni maladæ les thaj phendæs lesqe:
- Tiro dad si amene!
Xolævdo, o Marin phendæ pire rromnæqe:
- Sar, me an-i kadaja ræt, akhardem nìÒte amala, mangav tut, te thos les khathene, te na avel
vov dikhlo mire amalenar!
Äl duj ©have le drabarnesqe, Òunindoj e lava lenqe dadesqe, a©hile anar o khelimos.
E ‡uvli ©hutæ les an-jekh garavdo thanorro, thaj o phuro, texarinæe, telærdæs pesqe khere,
phenindoj e phuræqe sa so vov kerdæs, kana vov sas telærdo.
E phuri phendæs e Samiresqe.
- Akhar les an-i kris, xalæm leça amare barvalimata, thaj vov ©i kamel te aÒunel anar
amene!
O das e krisaqo pu©hel le phures:
- Phure!a, so kames e drabarnesar?
- Kamav, phenel o phuro, deÒ thaj jekh dîvesa te xal so xalem me thaj mirri phuri an-e
palutne deÒ thaj jekh berÒa!
- Thaj so xalæn, phure!a? - pu©hel o das.
- Xalem xavici, ciknìda, làpato, puruma thaj kadiki. Kerdæs o das sar kamlæsas o phuro.
Phandæs e Marinos thaj deÒ thaj jekh dîvesa dinæ les xamos palal o phenimos e phuresqo.
O drabarno, savo sasas siklilo te xal aver xamata, beÒel bixalo, duj-trin dîvesa, ‡i maj palal
prin‡ardæ ke o phuro si pesqo dad thaj phendæ ke sa lesqe dîvesa si te dikhel pire dadenar.
Ame, kathar, trebuj te xatæras, ©hava!len, ke amare dada - sode but ©orra avena - si kodola kaj
dine amen ‡iv, barardæ amen thaj dikhle amenar. Vi ame, k-e amaro vaxt, si te dikhas lenar, kana
phure avena!
(palal o Nicolae Pandelic‹)
(i) raj - rovli pire - lesqe

daravdi - traÒavdi ©orrovanes - ©orripnase
lava - dùme ©i - na
lien jakhe ©haves dîesar - ©haværen jekhe ‡uvli - rromni
©haves lino averenar ‡iv - ‡ivipen
drabarno - dòktoro, sastærno
47
6. Sosqe ‡al o Samir ka-o drabarno?
7. Kerdæs miÒto o drabarno te na prin‡arel pesqe dades?
8. Kerdæs miÒto o phuro, akharindoj le sastæres an-i kris ?
G RAM ÀTIKA
O V ÈRBO (VAJ: I KERNAVNI)

O VAXT E VERBOSQO
E verbosqe fòrme Òaj te sikaven àkcie
 ka-o akanutno vaxt, save akana, kana vakæras, keren pen: del, dikhel, xan, keras, n-aÒti, soven,
thavdel, ‡an th. a.

 ka-o avutno vaxt, save, palal jekh vaxt, jekh vræma, kerena pen: arakhena, anela, dela, sovela th. a.
 ka-o nakhlo vaxt, save kerdine pen, kana vakæras: a©hilo, avelas, dias, xalæs, pelæs, perelas,
phendæs, sasas, vazdenas th. a.
E ¸ENUTNE M@DURÆ
An-i rromani ©hib ekzistisaren Òtar ‡enutne mòduræ: o Indikatìvo, o KonÂunktìvo, o Imperatìvo vi
e Mangipnasqo mòdo. Aver Òtar verbosqe mòduræ si bi‡enutne mòduræ: o Infinitìvo, o Gerundìvo, o
Particìpio, o Supìno.
I PARADIGMA LE VERBOSQI / I FLÈKSIA LE VERBOSQI
I. O mòdo Indikatìvo
1. O akanutno vaxt
me kerav ame keras
tu keres tume keren
vov kerel
von keren voj kerel
2. O avutno vaxt (k-e fòrme le akanutne vaxtesqe thol pes ka-o agor o agoripen -a)
me kerav-a ame keras-a
Tu keres-a tume keren-a
vov kerel-a
von keren-a voj kerel-a
48
3. O imperfèkto (k-e fòrme le akanutne vaxtesqe thol pes ka-o agor o agoripen -as)
me kerav-as ame keras-as
tu keres-as tume keren-as
vov kerel-as
von keren-as voj kerel-as
4. O perfèkto. Ka-o perfèkto si speciàlo fòrme, kaj si thovdine ka-o agor e darrinæqo:
me ker-dem [-dœm;- dom] ame ker-dæm
tu ker-dæn tume ker-de(n)
vov ker-dæ(s)
von ker-de(n) voj ker-dæ(s)
5. O po but sar perfèkto (p. b. s. perf.) kerel pes kaar e fòrme le perfektosqe, thovindoj ka-o agor
lenqo -as:
me ker-dem-as ame ker-dæm-as
tu ker-dæn-as tume ker-den-as
vov ker-dæs-as
von ker- den-as voj ker-dæs-as
II. O mòdo Imperatìvo

Les si les fòrme nùmaj ka-o dujto ‡eno, ka-o jekhipen, vi ka-o butipen:
Jekhipen Butipen
O II-to ‡eno: ker! keren!
Ka-o jekhipen, i fòrma le imperativosqi si i darrin: ker-anar ker-el. Ka-o butipen, e verbosqi fòrma
kaar o imperatìvo si sajekh e formaça kaar o indikatìvo, o akanutno vaxt:
O indikatìvo, o akanutno vaxt ka-o butipen O imperatìvo, ka-o butipen
O II-to ‡eno: tume keren keren!
III. Temàtiko vi bitemàtiko vèrburæ

a. Bitemàtiko vèrburæ Po but anar e vèrburæ (98%) prin‡aren kadala verbosqe agorimata. Len si len
e verbosqi tèma an-o “-e-“: anel, bi©halel/tradel, del, garavel, xoxavel, (x)ulavel, inkerel, ingerel,
kamel, kerel, marel, naÒavel, perel, phenel, randel, sovel, (a)Òunel, Òoldel, tasavel, thavdel, thabarel,
umblavel, vastdel, vakærel, zumavel, ‡angavel, ‡anel th. a.
49
b. Temàtiko vèrburæ Na but anar e vèrburæ (2%) prin‡aren aver verbosqe agorimata. Len si len e
verbosqi tèma an-o “-a-“, “-o- / -œ- “ vaj “-i-“: asal, azbal, daral (traÒal), xal, xasal, xastral, izdral,
mothol (mothovel), prasal, prastal, traÒal (daral), tromal, praxol, siklœl, trail th. a.
O mòdo Indikatìvo, o akanutno vaxt
o gin
o ‡eno o jekhipen o butipen
O I-to ‡eno me xav ame xas
O II-to ‡eno tu xas tume xan
O III-to ‡eno m. l. vov xal von xan
‡. l. voj xal von xan
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar an-e deÒ Òirda / rènduræ sar trebalas te phiravel pes o drabarno / o sastærno
pesqe dadeça!
kolegosqo!


E kernavnæ si len duj gina:
1. O jekhipen, kana o keripen e akciaqo si kerdo kaar jekh ‡eno:
- O manuÒ pu©hel. (Jekh manuÒ kerel butî.; O ©havo si butŸkerno (o manuÒ, jekh
manuÒ, o ©havo). Den vi tume aver eksèmpluræ!
2. O butipen, kana o keripen e akciaqo si kerdo kaar maj but ‡ene:
- E manuÒa pu©hen (Maj but manuÒa keren butî.; E ©have si butŸkerne.)
(maj but manuÒa, si(ne)...). Den vi tume aver eksèmpluræ!
50
Nakhen le vèrburæ dine maj tele ka-l savorre vaxta!
E vèrburæ: anel, arakhel, boldel, del, dikhel, xal, xramosarel, kerel, marel, perel, piel, pu©hel, si,
sovel, thovel, vazdel, zumavel, ‡al.
Akana (o akanutno vaxt) Palal jekh vræma (o avutno vaxt) Sas kerdi i àkcia (o nakhlo vaxt)
anav anava andem

Thoven e kernavnæ ka-o trebutno gin!
I buzni telærd... an-o veÒ.
E buznorre na aÒun... laar thaj putar... o udar.
O ruv xal... duje buznorre.
O tikno buznorro rod... pesqe pesqe daja.
O phuro dad phen... jekh Òukar parami©i.

Roden aj arakhen e vèrburæ / e kernavnæ anar o tèksto O rrom thaj o ©havo sikavdo vi sikaven ka-l
save vaxta si von!
o akanutno vaxt o avutno vaxt o nakhlo vaxt
¸ANGLÆN KE...?
 Svàko berÒ, kerel pes jekh themutno konkùrso rromane ©hibæqo - kaj aven le maj la©he
©havorre save siklœn rromanes an-e Òkòle?
 Ke svàko berÒ o Geòrge Saräu organizisarel jekh Milajesqi Òkòla, kaj - trin kurke - aven po 50
terne rroma te siklœven rromanes vi sar te siklæren an-e Òkòle kadaja ©hib?
 Avdîves o gin le rromane siklærnenqo save siklæren rromanes barilo kaar 700 (b.1998) k-o
26000 (b. 2008)?
 An-o berÒ 2003 (septèmbro) sas putardi i jekhto klàsa kaj astardæs te siklærel pes nùmaj
rromane ©hibæe, an-o gav Mäguri (anar o Âudèco TìmiÒ)?
51
L9
E IVENDESQE BAREDïVESA
E Kre©unosqe aj e ivendesqe gilavimata sikaven amenqe palem savorre kodola svùnto

momènturæ kana sas varekana. O Kre©ùno anel amenqe godî sar thaj kaj biandilo o Raj o Isùso
Xristòso. E tradìcie thaj e a©ara si inkerde anar e maj purane vaxta. E svùnto baredîvesa si patîvarde,
e rroma xuræven pen soça si len maj Òukar, thaj ‡an k-i khangeri, sa kadæ le maj but patîvaren e
boxalærimatenqe d„sa. An-e Kre©unesqi ræt, e ©havorre phiren karing e xulajenqe khera e
“©erxajaça”, save xuræven la but Òukar.
Aver loÒalo, asapnesqo a©ar si e “xoraxanæça”, anar i Transilvània si miazutni e “buznæça’
anar i Muntènia vi Moldòva. I “buzni” si jekh manuÒ garavdo an-e buxle xurævimata, savo inkerel
opral o Òero jekh rovli k-e savæqi agor si thovdo jekh kaÒtutno buznæqorro Òero, kadja sar kadajaqo
muj te putardœl pes vaj te phandel pes, maj but te kerel kodova specìfiko baÒibaÒ.
Miazutne kadale a©arença si “o Ri©hino”, khethanes aver perutnença, save reprezentisaren
verver ‡ivutre vaj ‡enutne, thaj an-vaxt so o ri©hino khelel, o ri©hinàri vi©inel e ri©hinesqe kadja:
“Khel miÒto, mo Martine, Ke dav tut manro thaj zetesqe frùkturæ / maslìne”, thaj k-o agor, savorre
phirutne phenen e ga‡enqe but sastipen, loÒalipen, barvale sinie thaj but berÒa angle.
E rromane famìlie inkeren but k-e Kre©unosqe tradìcie. E ©havorre Âutin e daden vi le dejan
te ©hinen e balen thaj keren kre©unosqo xaben, sar si: peko balano mas, balane goja, sarme, e rromnæ
keren xumer anar savese pekœn pen e gugle mariklæ akhorença, griÂaça, k-aÒti te barœn, te anel o
la©himos.
O maj but kamlo a©ar kaar e ©havorre si kodova e Kre©unesqo Suvælo Rukh, o sìmbolo “e
‡ivipnasqe rukhesqo”. Ame ‡anas ke o jekhtutno xurævdo suvælo rukh sas kerdo lole phabajença an-
o berÒ 1605, k-o Strasbourg. An-e amare d„sa, k-o Kre©ùno, kerel pes an-o svàko kher p-o jekh
suvælo rukh. I ræt, o Phuro Parne Balença anel dinimata thaj thovel len telal o suvælo rukh.
(kaar i Moise Gabriela)
52
O ivend O ivend Òukar pelæs,
(kaar i Olga Markus) P-e khera but iv thovdæs,
An-o bov tates keras,
I balval phurdel Lilenar ame naÒas.
Thaj iv baro anel,
Thol pes p-e droma, I gudli daj bokholæ kerel,
Tha’ vi p-e planina. P-i sinìa voj len thovel,
Gudlimata amenqe del!
E xaiva ame lias, Kana o Kre©ùno avel.
P-e iva sig te ‡as,
ManuÒ ivesar keras, E ©have loÒaren pen,
So Òukar ame asas! Pala’ o Isus dîlaben,
Sar vov sas biando,
O Mesia, o dudalo!
vi©inel - akharel

1. Ginaven o tèksto vi i poezìa!
2. Alosaren thaj xramosaren e biprin‡arde lava aj keren lença pan‡
propozìcie!
3. Ambolden o tèksto vi i poezìa ga‡ikanes!
4. Phenen palal sose del pes dùma an-e kadala tèksturæ!
5. Tume so siklile anar kadala tekstosqe kotora?
6. Palal save sikavimata / sèmnuræ sikavel pes ke avilæs o ivend?
7. Sar xuræven pen e manuÒa invendese?
8. Save si e ©hona e invendesqe?
9. So keren e ©have ivendese?
10. Palal sose dîlaben e kre©unosqe phiravne, e kre©unosqe dîlabale?
11. Kon sas biando ka-o Kre©ùno?. 3anen kaj, an-o savo them, an-o savo than?
12. Keren grùpuræ, aj den dùma sar tume nakhaven e baredîvesa le
invendesqe?
Te siklœvas jekh Òukar kolìnda! Te xunavel i phuv,

Plugonença, zarakonença
UÒtin, uÒtin, me, rroma!len, Sumnakutne guruvnença,
UÒtin, uÒtin, me, rroma!len, Le ruputne Âugurença!
Te dikhen so ©i maj dikhlen! Sar xunavelas, meaimelas,
O gudlo Del tele avilæs Pala’ Lese dîv barœlas,
P-e mamæqi uklæni, O bibolde le dorænça phandle Les,
53
E ©ugnænça zores marde Les, I tèmnica, dikh, phabilæs,
Thaj an-i tèmnica thovde Les. O Gudlo Del avri inklistæs.
(Purani rromani kolìnda kidini kaar jekh phuro rrom, o Borka Florin anar o SèbeÒ. O kidipen sas
kerdo kaar i Margareta Iancu, jekh Òkolaqi mediatòra, thaj i kolìnda sas la©hardi kaar i Olga MarkuÒ).
G RAM ÀTIKA
I. O V ÈRBO / I KERNAVNI
O vèrbo prin‡arel kadala gramatikane kategorìe: a) diatèza, b) mòdo / ©hand, c) vaxt (kaj sine
specìfiko le verbòsqe) d) ‡eno vi e) gin. 3i akana, ame ©i vakærdæm anar i diatèza.
I DIAT ÈZA
I diatèza si i fòrma lini le verbosar, k-aÒti te sikavel o rapòrto maÒkar i àkcia kerdi le verbosar vi
o gramatikàlo subijèkto. Rromane ©hibæe si trin diatèze. Te lias po jekh ekzèmplo ka-o indikatìvo,
ka-o akanutno vaxt:
1. i aktìvo diatèza (kana i àkcia si kerdini kaar o gramatikàlo subijèkto). Ekz.: Me ródav jekh lil.
Jekhipen
o I-to ‡. (me) mangav
o II-to ‡. (tu) manges
o III-to ‡. (vov / voj) mangel
Butipen
o I-to ‡. (ame) mangas
o II-to ‡. (tume) mangen
o III-to ‡. (von) mangen
2. i pasìvo diatèza (kana o gramatikàlo subijèkto liel i àkcia kerdini avresar, varekasar, varesosar).
Ekz.: Parnœl [parnœvel]. “Resel parno”; O rat ©i kerdœl pani..
Jekhipen i sasti fòrma i xarnærdi fòrma
o I-to ‡. (me) ternœvav (me) ternæv
o II-to ‡. (tu) ternœves (tu) ternœs
o III-to ‡. (vov / voj) ternœvel (vov / voj) ternœl
Butipen
o I-to ‡. (ame) ternœvas (ame) ternæs
o II-to ‡. (tume) ternœven (tume) ternœn
o III-to ‡. (von) ternœven (von) ternœn
3. i refleksìvo diatèza (vaj: pesqi diatèza, kana i àkcia si kerdini kaar o gramatikàlo subijèkto, tha’
vov kòrkorro liel la opral pese). Ekz.: Vov prin‡arel pes Òukar.
I refleksìvo diatèza kerel pes pesqe formença kaar i pesqi sarnavni (o pesqo pronòmbro) pees (ka-o
III-to ‡eno, ka-o jekhipen) thaj peen (ka-o III-to ‡eno, ka-o butipen) vi anar kodola kaar e ‡enutne
pronòmbruræ (vaÒ o I-to ‡eno vi o II-to ‡eno, ka-o jekhipen vi ka-o butipen):
Jekhipen Butipen
o I-to ‡. (me) phiravav man (ame) phiravas amen
o II-to ‡. (tu) phiraves tut (tume) phiraven tumen
o III-to ‡. (vov, voj) phiravel pees (von) phiraven peen
54
II. E PA ∑PARUVALE VAK ÆRIPNASQE RIGA
O ADV ÈRBO
O ulavipen e adverburenqo
E advèrburæ ulaven pen palal: a. fòrma, b. xatæripen, c. orìgina.
a. Palal fòrma, e advèrburæ d-aÒti te aven:
 sade: avri, but, ©ìma, kadæ, khere, na, opre, po, Òukar, tele th. a.
 kidine: (niejekhvar, nisar, butvar, khethanes, lokhes, phares, rromanes, dural, kheral, akanaar).
b. Palal o xatæripen, ulavas:

1. E ©handesqe advèrburæ: maj, pànda, præ, sar, sigo, tang th. a.
Kadala dikhen o ©hand sar kerel pes jekh àkcia, sikavindoj:
 o ©hand: kidæ / kadja, lokhes, sigo, Òukar th. a.
 o koboripen / i kantitèta: but, ©ìma, præ th. a.
 i komparàcia (sikavindoj e komparaciaqe gràduræ vaj beÒindoj sar o dujto tèrmino): maj,
pànda, po, sar th. a.

 i afirmàcia: va, ova, kadæ th. a.
 i negàciei: na, ni, ©i, ma th. a.
 o butvaripen / i frecvènca: butvar, svakovar th. a.
 o Òajutnipen: Òaj, Òajnes th. a.
2. E thanesqe advèrburæ: avri, kathe, karing, dur, kaar, kaj, kothe th. a. Kadala advèrburæ sikaven
o than kaj thavdel pes i àkcia:
3. E vrjamaqe advèrburæ: akana, i‡, texàra, ràno, avdîves, kurke, pèrsi, amilaj, ivende th. a.
c. Palal i orìgina, malavas: 1. anar i ©hib: avri, but, dur, miÒto, opre, tele th. a. 2. avere ©hib„nar:
po (dikh bg. no), atùn© (dikh. rum. atunci) th. a.
KLASAQE BUT Æ
1. Lien jekh vèrbo thaj nakhaven les anar sa le trin diatèze!

2. Alosaren le advèrburæ arakhle an-o oprutno tèksto thaj ulaven len, palal e nòcie siklile
kathe!
3. Palal so agordæn kadala duj mangimata, paruv tiro xramosaripnasqo lilorro e
xramosaripnasqe lilorreça tire kolegosqo!
xramosarel la©hes! Sa kadja, dikh k-e doÒa arakhle tuqe tire kolegosar!
8. Sikav tire kolegosqe e doÒa thaj phen lesqe so vov kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh e doÒa kaar
tiro kolègo, kaj tu kerdæn doÒ!
55
Keren, telal o vastalipen tumare siklærnesqo vaj siklærnæqo, aver klasqe butæ, khethanes,
an-e grùpe, e neve siklile nociença!
¸ANGLÆN KE...?
E generàlo mangimata vaÒ o ander jekhe xramosaripnasqo sine:

a. E ideenqo plàno
E idèe trebal te arakhen pen an-e trin riga le tekstosqe, sar jekh ideenqo plàno:
I anglutni rig: o astaripen (o giravipen, o andreandipen). Kathe, sikavel pes o kontèksto, o than,
alosaras e personàÂuræ save lien rig ka-i àkcia (e ‡ene, e ‡ivutre, e ©iriklæ, e aktòræ, e khelne thaj aver).
I maÒkarutni rig: o ander e tekstosqo (o thavdipen e akciaqo), kaj prezentisarel sar thavdel i àkcia
thaj sa so si phandlo laar (so sas, sar sas, kon sas kothe, kaça aj sosar kerdæs pes i àkcia thaj aver).
I agorutni rig: o agoripen (o klidæripen). Kathe, ka-o agor e xramosaripnasqo, si te das i klidin, te
sikavas i moràla, o xatæripen, so ame kamas te tradas sar mesàÂo thaj aver.
b. An-jekh xramosaripen trebal te na avel repetìcie le ideenqe vaj le propozicienqe.
c. Kana prezentisarel pes jekh motivàcia, jekh argumentàcia, si te aven sikavde e kerimata, e
argumènturæ “an-e Òopnæ”, kerindoj pes jekh gradàcia lenqi ‡i kaj le maj “zorale”.
56
L10
KU ¢ KRE ¢Ù NO
So but aÂukerasas e ivendesqe baredîvesa! PaÒœlas o Kre©iuno. Phure vaj terne, savorre
aÂukerasas e dinimata kaar o Phuro le parne balença. Mirri daj inkerelas boxalæripen, thaj ame, e
©haja, aÂutisarasas la te khon‡ærel / anglekerel o kher, te keras uÂipen. Sam duj phenœrræ, i Lìza thaj
me. Me, i Ròza, me sem i maj bari ©haj. Akana, me sem an-o eftato klàsa, thaj voj si an-o Òtarto
klàsa. Anav manqe godî sar resli mirri famìlia vi me te phenas mirre phenæqe: i kùkla, i papùÒa.
Savorro loÒalipen astarel e bokholença, savene kotorlias vi amen. I daj thovel len an-i jekh
uÂi siniaqi skafèdi thaj gelel len an-i livni ‡i kana trebal te aven kingærde. Anglal e Kre©unosqo ræt,
xatæras amen thaj kidas amen te ‡as e kolindença. Si but Òukar, ‡as ka-o kher svakone ‡enesqo te
dîlæbas e ivendesqe kolìnde, te Òunen savorre manuÒa sar biandilo o Raj, o Isùso Xristòso. Palal so
rætœl, ‡as amenqe khere thaj aÂukeras te Òunas aver but Òukar kolìnde kaar e phure vi le terne.
Sasas man oxto berÒa. PaÒlœlas o Kre©ùno thaj xramosardem jekh lil vi ©itrisardem jekhe
kukla e Phuresqe parne balença thaj thovdem la telal e kre©unosqo suvælo rukh. Trujardem paÒal
lese te dikhav, Òaj ke avilæs o Phuro parne balença. Kaar, khan©. Thovdem man an-o sovthan te
aÂukerav les, thaj lias man e lindra. Kamavas jekh Òukar kùkla. Ka-e rætæqo maÒkar, semas ustævdi
kaar e gilavnenqere Òukar vaka. UÒtilem anar o sovthan thaj naÒlem sìgo ka-i felæstrin, na dikhavas
khan©. Phurdinem opr-i paxome valin, k-aÒti te kerav jekh tikni xŸv, te dikhav e kolindenqe gilavnen.
Sas tamlo, na dikhlem but, semas jakhardi kaar lenqerre kolìnde. NaÒlem sìgo k-e kre©unosqo
suvælo rukh. “PraÒukaaaaaar!!!”, “But praÒukar!”, an-i livni dudærelas sa, e dudœrræ straftinenas
an-e but Òukar ranga: lole, zèlena, bodle, lemujale! Suno, na aver! Telal e kre©unosqo bràdo / rukh
dikhelas pes jekh dŸlgo, krecome, but praÒukar ©amlalo bal. Thovdem man sìgo telal o bràdo te
dikhav maj miÒto.”So? Mirri phen?! “Va, sovelas telal e kre©unosqo bràdo! ¸i akana, na dinem man
godî so Òukar si mirri phenœrri. Sar jehk kùkla! PaÒanilem lae, ©umidem la thaj phendem laqe:
57
- UÒti, Liz!e. Sosar sutæn kathe, telal e Kre©unosqo bràdo?! Hàjde, kames te aves tu mirri
Òukar kùkla ‡i kana avel o Phuro parne balença te anel amenqe dinimata?
- Na avilæs o Phuro parne balença? Na kamav te xastrav les, kamav te astarav les!
- So keren, mirre ©haja!len, sosar na soven? O Phuro parne balença avel dural, Òaj ke avel
maj butpalal anar kodoja ke si les te del but dinimata e ©havorrenqe anar o savorro sundal! Hàjde,
aÒtin te aÂukeren les vi an-e sovthanorre, haj mane an-e angalæ, Liz!e, dikhav ke san but phagærdi,
khini, maj phendæs mirri daj.
- Daj!e, i Lìza si mirri ‡ivdi kùkla, si kadja Òukar ke patænilem la sar jekh ©a©i kùkla!
- Va, san but Òukar so-l duj! Soven e Devleça! - phendæs mirri daj, ©umidindoj amen.
UÒtilæm tòko ka-o mezmèri. NaÒlæm vòrtan ka-e kre©unosqo suvælo rukh.
- Roz!e, Roz!e, avilæs o Phuro parne balença, andæs kùkle amenqe, le dujenqe! Jekh si kale
balença thaj aver si lole balença. Savi lenar fal tuqe maj Òukar?
- Tu san i maj Òukar kùkla, mirri ‡ivdi kùkla!
Asanilæm savorre thaj thovdæm amen ka-i sinia but loÒale k-aÒti te lias anar savorre but la©he
xabemata, kiravde mirre dajaar. Kadja, sar ‡anel pes, tòko voj Òaj te kiravel but la©he sarme, peko
balano mas, mariklæ, gudle mariklæ thaj, si miÒtoxatærdo, e bokolæ la©hes kindærde thaj xarpinde
akhorença.
Astardæs te del iv. Me semas trujardi kaar jekh but bimiazutno loÒalipen. Dikhlem jekh but
Òukar suno! An-i balani khasesqi, o svùnto ©havorro, e bakrærræ kovle mujença, e raÒajenqe dinimata,
e Iosifosqo lokho thalæripen thaj fal man ke Òundem sar i Svùnta Marìa, e Isusosqi daj, paÒrovelas.
Kadava Òukar suno sikavdæs man so ku© si o Kra©uno, ke e ‡ivutre, sar vi e butæ si molæle, si
valòre, si dinimata kaar o Del. O Kre©ùno si jekh svùnto barodîves, savo dudærel e manuÒenqere ile
thaj pherel amen Òandipnaça, loÒaça, la©hipnaça, xatæripnaça.
(kaar i Gabriela Moise)
khon‡aras - anglekeras, keras i preparàcia sundal - lùmæ

kùkla - khelnorri (sikavindoj jekh ©hajorri), mezmèri - mezimèri, mesimèri
i papùÒa bimiazutni - bimajdikhli
bokhole - trujale mariklæ balani kasesqi - i balani e khaseça kaj
uÂi - ÒuÂi, vuÂi biandilo o Isus
skafèdi - poxtan molæle - molku©, si len valòra
valin - felæstrin, stèklo Òandipnaça - pa©aça
tamlo - ræt kali, tunæriko, temlipen jakhærdi - drabardi

5. Tume so siklile anar o tèksto?
58
G RAM ÀTIKA
E PA∑PARUVLAE VAKÆRIPNASQE RIGA (II)

I. I KON ÅÙ NKCIA
E konÂùnkcie d-aÒti te aven ulavde palal:
1. fòrma: a. sade (thaj, ama, hen, ke [kä], te th. a. vi b. kidine (kerdine anar o kidipen duje vaj maj
bute lavenqo): tha’ vi, ama hen, k-aÒti te [k-aÒ-e, thaj te, ‡i kana th. a.;
2. orìgina: a. anar i ©hib (vaj purane, anglalbalkalikane konÂùnkcie): pal, kidæ / kadæ te th. a, b.
avere ©hib„nar: ama “tha’ “(< tc. ama, amma), hen "thaj" (< tc. hem), ke (dikh pers. ke vi tc. ki)
thaj or (< român. ori) vi c. kerdine (fòrme ka-o datìv le varesave sikavutne sarnavn„nqe (paÒutne vaj
duripnasqe): kadalesqe, kalesqe, kodolesqe, kolesqe.
3. palal lenqi fùnkcia, e konÂùnkcie d-aÒti te aven:
a. kidipnasqe (koordonaciaqe) konÂùnkcie:
- kopulatìvo (asociaqe / biasociaqe) konÂùnkcie: thaj / hen, tha’ vi / ama hen, ni;
- adversatìvo konÂùnkcie: tha’ / ama, pal’;
- disÂunktìvo konÂùnkcie: vaj / or;
- konkluzìvo konÂùnkcie: pal’ / kadja (Eks.: Pal’, dikh sosqe!).
b. telkidipnasqe konÂùnkcie:
- Òajale konÂùnkcie: sar, palal sar;
- agorutne konÂùnkcie: k-aÒti te, k-aÒ-te, kä th. a.
II. I NOMINÀLO FLÈKSIA (ARTÌKULO + ADÅEKTÌVO + SUBSTANTÌVO)

Maj anglal, sas dikhlo sar paruven pen e substantivosqe, e artikulosqe aj le adÂektivosqe
fòrme k-e savorre siklile kèzuræ, tha’ na sas sikavdo sar thavdel jekh kasavi khethani paradìgma, kana
i sintàgma si kerdi anar po jekh artìkulo, adÂektìvo thaj substantìvo. Anar e sintàgme dine maj tele
(kaj si kerde anar murÒikano aj ‡uvlikano substantìvo - vi ‡ivdisardo vi bi‡ivdisardo, vi ka-o
jekhipen vi ka-o butipen), dikhela pes sar phiraven pen an-i flèksia kasave saste sintàgme, dine,
kathe, sar modèlo.
a. ‡ivdisarde vi bi‡ivdisarde murÒikane navnæ / substantìvuræ

bi‡ivdisarde murÒikane navnæ ‡ivdisarde murÒikane navnæ
N. o baro rukh e bare rukha o baro ruv e bare ruva
Ak. o baro rukh e bare rukha e bare ruves e bare ruven
Gen. e bare rukhesqo e bare rukhenqo e bare ruvesqo e bare ruvenqo
e bare rukhesqi e bare rukhenqi e bare ruvesqi e bare ruvenqi
e bare rukhesqe e bare rukhenqe e bare ruvesqe e bare ruvenqe
e bare rukhesqe e bare rukhenqe e bare ruvesqe e bare ruvenqe
Dat. e bare rukhesqe e bare rukhenqe e bare ruvesqe e bare ruvenqe
S./ I. e bare rukheça e bare rukhença e bare ruveça e bare ruvença
V. - - bare!a ruve!a, barea!len
bare!a ruv!a ruvea!len
59
b. ‡ivdisarde vi bi‡ivdisarde ‡uvlikane navnæ / substantìvuræ
bi‡ivdisarde murÒikane navnæ ‡ivdisarde murÒikane navnæ
N. i bari dori e bare doræ i bari bibi e bare bibæ
Ak. i bari dori e bare doræ e bare bibæ e bare bibæn*
Gen. e bare doræqo e bare dorænqo* e bare bibæqo e bare bibænqo*
e bare doræqi e bare dorænqi* e bare bibæqi e bare bibænqi*
e bare doræqe e bare dorænqe* e bare bibæqe e bare bibænqe*
e bare doræqe e bare dorænqe* e bare bibæqe e bare bibænqe*
Dat. e bare doræqe e bare dorænqe* e bare bibæqe e bare bibænqe*
S./ I. e bare doræça e bare dorænça* e bare bibæça e bare bibænça*
V. - - bari!e bibi!e baræ!len bibæ!len
* Variànte an-i tèma -„n-: dor„nqo (dor„nqi, dor„nqe, dor„nqe, dor„nqe), dor„nqe, dor„nça th.a.
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar an-e deÒ Òirda / rènduræ sar tu nakhlæn o maj Òukar Kra©iuno, sar aÂukeres o
Kra©ùno, sosar aÂukeres les thaj phen savo sas o maj Òukar dinipen kaar o Phuro parne
balença!
2. Alosaren e konÂùnkcie maladile an-o oprutno tèksto thaj ulaven len palal lenqo tìpo!
3. Nakhav anar savorre siklile kèzuræ e sintàgme o kalo grast, i parni buzni, o baro kher, i
bari rovli!
kolegosqo!
7. Akana, zumav te amboldes / te nakhaves, kòrkorro, o tèksto an-i rumunikani vaj
magærikani ©hib!
9. Sikav tire kolegosqe e doÒa thaj phen lesqe so kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh, kaar tiro
kolègo, kaj tu kerdæn doÒ!

60
¸ANGLÆN KE...?
 O inspèktoro le rromenqo anar o Âudèco Dolj, o raj o Lucian Cherata, kerdæs o rodipen
Palal e rroma anar i Rumùnia, kana sas o komunìsmo vi vov sas terno studènto? Vov - bare
tromaipnaça - bi©haldæs pesqo rodipen, p-o 3 aprìlo 1978, ka-i sèkcia vaÒ i komunistikani
propagànda, savese vov sikavdæs sar te avel la©hardi i situàcia le rromenqi.
 I kolìnda “Sunesqi ræt”
Sunesqi ræt - Devlesqo vaxt E sundalosqe del xastraipen

Savorre soven pa i phuv Anel Òandipen an-e lae.
Tòko duj ile maj beÒen aj dikhen
E gudle ©havorres sar sovel Sunesqi ræt - Devlesqo vaxt
An-i jekh gilæqi kùna Gilæbindoj aven bakræræ
Sunesqi ræt - Devlesqo vaxt E lavne gilæben le Devles!
O Devel asal lokhes Amenqe phenen kaar i loÒ:
Lesqo kolin ©horel kamipen, - O Devel si pa i phuv!
(amboldini kaar i Gabriela-Monica Moise)
61
L11
O RROM, E AMBROLA THAJ O RI¢HINO
An-jekh dîves, paÒal rætæe, jekh rrom telærdæs an-o veÒ te astarel pesqe jekhe ÒoÒojes,
jekhe ©iriklæ, vareso. Phirindoj anar o veÒ, dikhel anglal pese jekhe ri©hes thaj bari traÒ astardæs
les. Risajlo parpale thaj naÒel. NaÒindoj, dikhel anglal pese jekh bari veÒesqi ambrolin. Thaj
astardœl te uÒtel an-e lese, beÒel thaj beÒel, rætilœlas. Thaj taman kana kamelas te xulœl, o ri©hino
uÒtelas an-i ambrolin bi te dikhel e rromes. O rrom paxosajlo, tha' o ri©hino na-s les butî leça.
Aresindoj e ambrolinæe, o ri©hino liel jekh ambrol thaj thol les an-i dud e ©honutesqi te na avel
nasvalo. O rrom pætal kä les del les o ambrol thaj phenel kovles:
- ¢i xav, kovles phenel, thaj o ri©hino ©i aÒunel les.
Palal, maj liel o ri©h jekh ambrol thaj palem thol les an-i dud e ©honutosqi. Patævindoj o
rrom kä les del les o ambrol palem phenel:
- ¢i xav! O ri©h ©i aÒunel les. I trinto var, xolævdo thaj maj but traÒaar, o rrom del muj sode
d-aÒtil:
- ¢i xav!
Lilo p-e biaÂukæripnase, o ri©h traÒajlo thaj pelæs anar o rukh, merindoj pe thanese. Kana
dikhlæ kadja, o rrom dinæ pes les anar o rukh thaj, naÒindoj, gelo-ar khere.
- Rromni!e, phenel o rrom, thov e grastes e vurdonese te ‡as an-o veÒ te anas jekhe
ri©hines, saves mudardem les.
Gele thaj ande les. Prin‡arindoj les miÒto, i rromni xatærdas ke na laqo rrom mudardæs e
ri©hes thaj lilæ duj-trin duduma, save phandlæ len thaveça thaj ©hutæ len e vudorese. Sar marelas i
barval, äl duduma denas pen jekh avresar thaj i rromni phenel:
- ∑un rrom!a. Avile e amala e ri©hesqe te pu©hen tut sosar mudardæn les.
(palal o Nicole Pandelicæ)
62
ri©h - ri©hno, ri©hino d„s - dîves

xulœl - del pes tele thol - ©hivel
telærdo - gelo del muj - cipisarel, akharel zorales

6. TraÒal o rom le ri©hinesar?
7. Mudardæs o rom le ri©hines ?
G RAM ÀTIKA
I SARNAVNI (VAJ: O PRON@MBRO)
E tìpuræ le sarnavnænqe (le pronombrurenqe) thaj lenqi flèksia
Rromane ©hibæe, malavas kadala sarnavnæ: 1. i ‡enutni sarnavni (o ‡enutno pronòmbro), 2.
i pu©hutni - phandutni sarnavni (i relatìvo sarnavni), 3. i posesìvo sarnavni (e pesqi sarnavni), 4. i
refleksìvo sarnavni (i pes sarnavni), 5. i sikavutni sarnavni, 6. i birispardi sarnavni (i nisavutni
sarnavni / i bidefinìto sarnavni), 7. i negatìvo sarnavni. Khathe, siklœvasa le sarnavnæ: 1, 2, 3, 4.
1. I ‡enutni sarnavni (o ‡enutno pronòmbro)
O kèzo o jekhipen o butipen
pu©hipen I II III III I II III
murÒikani ‡uvlikani
fòrma fòrma
Nom. kon? me tu vov voj ame tume von
Akuz. kas? man tut les la, lan amen tumen len
kasqo? mirro tiro lesqo laqo amaro tumaro lenqo
murro
kasqi? mirri tiri lesqi laqi amari tumari lenqi
Gen. murri
kasqe? mirre tire lesqe laqe amare tumare lenqe
murre
kasqe? mirre tire lesqe laqe amare tumare lenqe
murre
63
Dat. kasqe? manqe tuqe lesqe laqe amenqe tumenqe lenqe
Lok. kase? mane tue lese lae amene tumene lene
Abl. kasar? manar tuar lesar laar amenar tumenar lenar
Soc./Instr kaça mança tuça leça laça amença tumença lença
2. I pu©hutni - phandutni sarnavni (i relatìvo sarnavni). Kadala si a. vaÒ e ‡ene: kon?,

b. vaÒ e butæ: so?
I paradìgma lenqi si:
kon? so?
N. kon? so?
Ak. kas? so?
kasqo? sosqo? Aver pu©hutne sarnavnæ*
G. kasqi? sosqi? o paÒutnipen o duripen
kasqe? sosqe? kazom kozom
kasqe? sosqe? kabor kobor
D. kasqe? sosqe? sòde, kèci, kiki
L. kase? sose?
Abl. kasar? sosar?
S./ I. kaça? soça?
V. - -
PaÒal kadalene, si te sikavas ke rromane ©hibæe si vi aver pu©hutne - phandutne sarnavnæ,

sar sine: kaj = savo (savi, save, savæ), kazom / kozom, kabor / kobor, sòde, kèci, kiki. Tha’, le
pu©hutne - phandutne sarnavnæ savo (savi, save, savæ) vi kabor / kobor si len flèksia:
o kèzo savo? savi? save? savæ?

N. savo? savi? save? savæ?
Ak. savo? savi? save? savæ?
saves? savæ? saven? savæn?
savesqo? savæqo? savenqo? savænqo?
G. savesqi? savæqi? savenqi? savænqi?
savesqe? savæqe? savenqe? savænqe?
savesqe? savæqe? savenqe? savænqe?
D. savesqe? savæqe? savenqe? savænqe?
L. savese? savæe? savene? savæne?
Abl. savesar? savæar? savenar? savænar?
S. / I. saveça? savæça? savença? savænça?
V. - - - -
64
 Ka-o butipen, k-a i ‡uvlikani fòrma, kaar o Ak. ‡i ka-o S/I, si vi le variànte: sav„n?, sav„nqo?,
sav„nqi?, sav„nqi?, sav„nqe?, sav„nqe?, sav„nqe?, sav„ne?, sav„nar?, sav„nça?
 Ka-o Ak., ekzistisaren duj fòrme, jekh vaÒ e ‡ene (saves?, savæ?, saven?, savæn / sav„n?) thaj
aver vaÒ e butæ (savo?, savi?, save?, savæ).
3. I posesìvo sarnavni (e pesqi sarnavni)

Kadala sarnavnæ sas dikhle vi kana sas prezentisarde le ‡enutne sarnavnæ thaj sas arakhle / maladile
ka-o genitìvo:
o ling o jekhto o dujto o trinto ‡eno o jekhto o dujto o trinto
‡eno ‡eno ‡eno ‡eno ‡eno
m. l. ‡. l.
o murÒikano mirro / murro tiro lesqo laqo amaro tumaro lenqo
o ‡uvlikano mirri / munrri tiri lesqi laqi amari tumari lenqi
(vi murÒikano mirre / munrre tire lesqe laqe amare tumare lenqe
vi ‡uvlikano ling) mirre / munrre tire lesqe laqe amare tumare lenqe
Kana paÒal o pronòmbro / i sarnanvni beÒel vi jekh navni / substantìvo, o pronòmbro resel
navnæqo adÂektìvo thaj phiravel pes sar orso adÂektìvo, sar jekh sikavdo maj tele:
N. mirro phral tiro drom lesqi phen laqi ©hib
A. mirre phrales tiro drom lesqe phenæ laqi ©hib
mirre phralesqo tire dromesqo lesqe phenæqo laqe ©hibæqo
G. mirre phralesqi tire dromesqi lesqe phenæqi laqe ©hibæqi
mirre phralesqe tire dromesqe lesqe phenæqe laqe ©hibæqe
mirre phralesqe tire dromesqe lesqe phenæqe laqe ©hibæqe
D. mirre phralesqe tire dromesqe lesqe phenæqe laqe ©hibæqe
L. mirre phralese tire dromese lesqe phenæe laqe ©hibæe
Abl. mirre phralesar tire dromesar lesqe phenæar laqe ©hibæar
S. / I. mirre phraleça tire dromeça lesqe phenæça laqe ©hibæça
V. mire!a[na] phral(e)!a[na] - - -
N. amaro ‡amutro tumaro lil lenqi bori lenqo kher

A. amare ‡amutres tumaro lil lenqe boræ lenqo kher
amare ‡amutresqo tumare lilesqo lenqe boræqo lenqe kheresqo
G. amare ‡amutresqi tumare lilesqi lenqe boræqi lenqe kheresqi
amare ‡amutresqe tumare lilesqe lenqe boræqe lenke kheresqe
amare ‡amutresqe tumare lilesqe lenqe boræqe lenqe kheresqe
D. amare ‡amutresqe tumare lilesqe lenqe boræqe lenqe kheresqe
L. amare ‡amutrese tumare lilese lenqe boræe lenqe kherese
65
Abl. amare ‡amutresar tumare lilesar lenqe boræar lenqe kheresar
S. / I. amare ‡amutreça tumare lileça lenqe boræça lenqe khereça
V. amare!a[na] ‡amutre!a[na] - - -
4. I refleksìvo sarnavni (i pes sarnavni)

Kadaja sarnavni na prin‡arel fòrme ka-o nominatìvo:
o kèzo jekhipen butipen
N. - -
Ak. pes pen
pesqo penqo
G. pesqi penqi
pesqe penqe
pesqe penqe
D. pesqe penqe
L. pese pene
Abl. pesar penar
S. / I. peça pença
V. - -
KLASAQE BUT Æ
1. Godîsar ke san tu an-i kodoja tekstosqi piktùra thaj xramosar an-e deÒ Òirda/rènduræ,
kadja sar avelas tiri parami©i thaj phen/mothov maj dur!
2. Alosaren po duj anar svàko pronòmbro thaj nakhaven len anar savorre kèzuræ.
kolegosqo!
6. Akana zumav te amboldes / te nakhaves, kòrkoro, jekh kotor e tekstosqo an-i rumunikani
8. Sikav tire kolegosqe e arakhle doÒa thaj phen lesqe so kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh kaar
tiro kolègo kaj tu kerdæn doÒ!
66
Keren, telal o vastalipen tumare siklærnesqo vaj siklærnæqo, aver KLASAQE BUTÆ,

Drabaren dikhipnaça o oprutno tèksto, rodindoj vi alosarindoj e navnæ. Palal, paruven e navnæ le
sarnavnænça / le pronombrurença! Thon e sarnavnæ inkliste palal kadava paruvipen an-o tabèlo!
i navni i sarnavni o ‡eno o gin o ling
dîves vov o III-to ‡. jekhipen murÒikano ling
ræt voj o III-to ‡. jekhipen ‡uvlikano ling
...

Pheren o tabèlo!
o ‡eno I II III I II III

o kèzo
m. l. ‡. l.
N. ame
Ak. man
tiro
G. lesqi
D. tuqe
L. laar
Abl.
S. / I. lença
V. tu! tume!

Alosaren anar le substantìvuræ / navnæ, dine maj tele, le pronòmbruræ /sarnavnæ save ‡an khethanes!
mirro ......... tiro ............... lesqo .......... lenqo ..........

mirri .......... tiri ............... lesqi ........... lenqi ...... ...
mirre ......... tire .............. lesqe .......... lenqe ..........
amaro ........ tumaro ......... lenqo ............
amari ......... tumari .......... lenqi ............
amare ........ tumare ......... lenqe ............
67
Substantìvuræ: amal, amalin, birovlæ, bori, ©irikli, dad, daj, gad, gone, gava, guruv, kali phal, lil,
luludî, paparùda, patrin, phrala, phenæ, rovli, siklœvni, siklœvno, stadî, siklærne, siklærnæ, thagar,
vurdon.

Thon e sarnavnæ an-e propozìcie!
(...) kerelas sastrutne butæ. (...) avilæs ka-i diz avdîves.
(...) dîlabel Òukar. (...) phiras e tikne vurdoneça.
(...) baÒaven ka-o piàno. (...) tradel o trìno.
¸ANGLÆN KE...?
O Charles Chaplin (b. ka-o 16 aprìlo 1889, m. ka-o 25 dekèmbro 1977) prin‡ardæs ke vov si
rrom 13-e berÒença anglal o meripen? (Dikh I paramì©i mirre ‡ivipnasqi. My autobiography - 1964):
“Mirri mami sasas p-i paÒ rromni”.
68
L12
DUJ ÅÀ MBE
Sas jekh Òukar ©havorro, Patæv ke akana merav!
K-e dada sas kòrkorro. - Na, me tut na mukhav!
Vov kamelas amalen De sig anar punre, sig,
Te khelel pes, dùma te del; Kathe kòrkorre sam, dikh!
Kana avilæs lesqo d„s, - Va, dikh, vi me dav, dikhes?
O dad duj Âàmbe dinæs les’. Akana si maj lokhes,
Kana vov gelæ Òkolæe, O tefèlo fal thulo,
E Âàmbe peline piræe, Xatæres? Nana-i pharo!
An-i piri sasas tefèlo, - Patæ man, amen xastras:
- Akana, so keras, phen!e? O tefèlo khil kerdilæs!
- Natisar, so te keras? Aj e Âàmbe saste - veste sas,
- Me na kamav te meras! Kana o ©havo khere avilæs
Te ‡anes ke me darav, E Âàmbe p-i khil sovenas!
(Poèzia kerdi kaar i Gabriela Moise vi i Margareta Jimba)
Âàmbe - xutævne, maròke xastras - inklæs

tefèlo - o thulipen opral o thud khil - o thulipen anar o thud, ùntos
69
1. Ginaven i poèzia!
G RAM ÀTIKA
I. O THERIPEN
Te palemdikhas!
a. O sikavipen e theripnasqo / e posesiaqo
I ‡enutni sarnavni + e verbosqe fòrme kaar o vèrbo “isi, si”
o ‡eeno o jekhipen o butipen

I Man si man Amen si amen
II Tut si tut Tumen si tumen
III Les si les
La(n) si la(n) Len si len
Paruvindoj i fòrma si avere verbosqe formença - sar si sas, sasas, avela / ka avel, te avel, avelas,
avilæsas - d-aÒti te aven kerde aver theripnasqe fòrme.
b. O sikavipen o biisipen e theripnasqo / e posesiaqo
An-o than e verbosqe formaqo “isi, si”, palal e ‡enutni sarnavnæ ka-o akuzatìvo, thol pes e
verbosqi fòrma na-i (< na si, na hi, na hin).
o ‡eeno o jekhipen o butipen
I Man na-i man Amen na-i amen
II Tut na-i tut Tumen na-i tumen
III Les na-i les
La(n) na-i la(n) Len na-i len
II. I GINAVNI (O NUMERÀLO)

E ginavnæ sikaven kazom butæ vaj ‡ene si an-o vakæripen. Le maj butvarne / maladile
ginavnæ si le kardinàlo ginavnæ.
I. Le kardinàlo ginavnæ: jekh (1), duj (2), trin (3), Òtar (4), pan‡ (5), Òov (6), efta (7), oxto (8),
enæ (9), deÒ (10), deÒujekh (11), deÒuduj (12), deÒutrin(13), deÒuÒtar (14), deÒupan‡ (15), deÒuÒov
(16), deÒuefta(17), deÒuoxto (18), deÒuenæ (19), biÒ (20), Òel (100) thaj aver.
Palal i fòrma, e kardinàlo ginavnæ d-aÒti te aven:
 sade ginavnæ, kerdine anar jekh lav: jekh, Òtar, oxto, deÒ, biÒ, trænda, sarànda, peìnda, Òel thaj aver;
 buxle ginavnæ, kerdine anar duj vaj maj but lava: deÒujekh, deÒupan‡, biÒ thaj jekh = biÒujekh,
jekh Òel thaj jekh thaj aver.
70
Kadala xramosaren pen kadja:
20 - biÒ 121 - jekh Òel biÒ thaj jekh
21 - biÒ thaj jekh vaj biÒujekh ...
20 - biÒ 130 - jekh Òel trinvardeÒ
21 - biÒ thaj jekh vaj biÒujekh 131 - jekh Òel trinvardeÒ thaj jekh
22 - biÒ thaj duj vaj biÒuduj ...
23 - biÒ thaj trin vaj biÒutrin 140 - jekh Òel ÒtarvardeÒ
24 - biÒ thaj Òtar vaj biÒuÒtar 141 - jekh Òel ÒtarvardeÒ thaj jekh
25 - biÒ thaj pan‡ vaj biÒupan‡ ...
26 - biÒ thaj Òov vaj biÒuÒov 150 - jekh Òel pan‡vardeÒ
27 - biÒ thaj efta vaj biÒuefta 151 - jekh Òel pan‡vardeÒ thaj jekh
28 - biÒ thaj oxto vaj biÒuoxto ...
29 - biÒ thaj enæ vaj biÒuenæ 160 - jekh Òel ÒovardeÒ
30 - trinvardeÒ vaj trænda 161 - jekh Òel sovardeÒ thaj jekh
31 - trinvardeÒ thaj jekh vaj trændujekh ...
... 170 - jekh Òel eftavardeÒ
40 - ÒtarvardeÒ vaj sarànda 171 - jekh Òel eftavardeÒ thaj jekh
41 - ÒtarvardeÒ thaj jekh vaj saràndujekh ...
... 180 - jekh Òel oxtovardeÒ
50 - pan‡vardeÒ vaj peìnda 181. jekh Òel oxtovardeÒ thaj jekh
51 - pan‡vardeÒ thaj jekh vaj peìndujekh ...
... 190 - jekh Òel enævardeÒ
60 - ÒovardeÒ 191 - jekh Òel enævardeÒ thaj jekh
61 - ÒovardeÒ thaj jekh ...
... 200 - duj Òela (var.: dujvarÒel)
70 - eftavardeÒ 20l - duj Òela jekh
71 - eftavardeÒ thaj jekh 210 - duj Òela deÒ
... 211 - duj Òela deÒujekh
80 - oxtovardeÒ ...
81 - oxtovardeÒ thaj jekh 220 - duj Òela biÒ
... 221 - duj Òela biÒ thaj jekh
90 - enævardeÒ ...
91 - enævardeÒ thaj jekh 300 - trin Òela
100 - jekh Òel (Òel; pan‡varbiÒ) 400 - Òtar Òela
101 - jekh Òel jekh 500 - pan‡ Òela
... 600 - Òov Òela
110 - jekh Òel deÒ 700 - efta Òela
111 - jekh Òel deÒujekh 800 - oxto Òela
... 999 - enæ Òela enævardeÒ thaj enæ
120 - jekh Òel biÒ 1000 - deÒvarÒel (var.: deÒ Òel: jekh mìja; jekh
xìlæda)
71
II. Aver ginavnæ
Kaar e kardinàlo ginavnæ, aÒti te aven kerde aver ginavnæ:
a. E ordinàlo ginavnæ
E ordinàlo ginavnæ si le ginavnæ save sikaven i òrdina: i / o jekhto, i / o biÒto, i / o Òtarto, i / o pan‡to
th. a. Von formisaren pen kaar e kardinàlo ginavnæ thaj lien ka-o agor o biparuvalo sufìkso - to.
b. E khethane / “kolektìvo” ginavnæ

Kadala sikaven o “khethanipen”: ël / Ÿ / le / ol / e duj (trin, Òtar, pan‡) phrala; e trin baÒne th. a.
Vi kadala ginavnæ, phiraven pen, an-i flèksia, sar le savorre paÒnavnæ, si len ka-o agor -e: (e) trine
baÒnença.
c. E distributìvo / “rigærutne“ ginavnæ sikaven o ulavipen / i distribùcia le ginavn„nqi: jekh po jekh,

duj po duj, trin po trin, Òtar po Òtar th. a.
d. E paÒkernavutne / “repeticiaqe“ ginavnæ sikaven sodevar kerel pes jekh àkcia: jekhvar, dujvar,
trinvar, Òelvar th. a.
e. E “biprecìzo” ginavnæ sar sine kadala: duj-trin, Òtar-pan‡, oxto-enæ th. a.
KLASAQE BUT Æ
1. Ginaven kaar 20 ka-o numeràlo 50! Xramosaren kadala ginavnæ!

2. Keren po Òov ekzèmpluræ kaj sikaven vi pozitìvo vi negatìvo theripen / posèsia!
kolegosqo!
8. Sikav tire kolegosqe e doÒa thaj phen lesqe so kerdæs doÒ! Sa kadja, arakh vi tu kaar tiro

72
a. Keren ‡ute thaj ginaven kaar o jekh (1) ‡i ka-jekh Òel (100)!
b. Xramosaren e ginavnæ 17, 28, 30, 54, 84!
c. Avræl kadala kardinàlo ginavnæ - jekh (1), duj (2), Òtar (4), Òov (6), efta (7), deÒ (10), deÒujekh (11),
deÒutrin(13), deÒuÒtar (14), deÒuenæ (19), biÒ (20), Òel (100) - sikaven vi tume aver kasave ginavnæ!

Te palemdikhas!
Kaar e kardinàlo ginavnæ, aÒti te aven kerde aver ginavnæ:
- E ordinàlo ginavnæ, kaj sikaven i òrdina: i / o jekhto, i / o biÒto, i / o Òtarto, i / o pan‡to th. a. Sikaven
vi tume aver kasave ginavnæ!
- E khethane / “kolektìvo” ginavnæ, kaj sikaven o “khethanipen”: e / le duj phrala; e trin baÒne th.a.
3anen tume vi aver kasave ginavnæ?
- E distributìvo / “rigærutne“ ginavnæ, save sikaven o ulavipen / i distribùcia le ginavn„nqi: jekh po
jekh, Òtar po Òtar th. a. 3anen vi tume aver kasave ginavnæ?
- E paÒkernavutne / “repeticiaqe“ ginavnæ sikaven sodevar kerel pes jekh àkcia: jekhvar, dujvar,
trinvar th. a. 3anen vi tume aver kasave ginavnæ?
- E “biprecìzo” ginavnæ, sar sine kadala: duj-trin, oxto-enæ th. a. 3anen vi tume aver kasave ginavnæ?
¸ANGLÆN KE...?
Na nùmaj le Charles Chaplin-es sas les rromano rat, tha’ vi aver aktòruræ sas rroma, sar sas
o Yul Brinner (b. ka-o 07.07.1915 - palal aver rodale vov sas biando ka-o 12.07.1915 - an-o Sahalin,
Vladivostok (Rùsia), m. ka-o 10.10.1985, an-o New York). Ka-o dujto rromano internacionàlo
kongrèso, ka-i Geneva, an-o berÒ 1978), vov sas alosardo sar onorìfiko prezidènto le rromenqo. Vi
an-i Rumùnia si but prin‡arde aktòruræ, sar sas o Δtefan Bænicæ (Bucure∂ti) vaj sar si o Moca Rudi
(Tg. Mure∂), o Mihai Ræducu (Tg. Mure∂), o Sorin Sandu Aurel, i Zita Moldovan, i Vera Lingurar,
o Mædælin Mandin - savorre kadala, kerindoj butî an-o BukurèÒti.
O Yul Brinner O Sorin Sandu Aurel
73
L13
KIDIPEN
Sasas jekhvar jekh ©orro rrom, savo kerelas butî e d„seça. An-jekh d„s, pelæs lesqe te kerel
butî jekhe kidine vi xan‡vale ga‡ese. Ka-o agor e d„sesqo, o ga‡o na ‡anelas soça te pokinel e
rromes vaÒ i kerdi butî. Kana inklistæs anar o kher, dikhlæs an-i bar ke mulæs lesqe o baÒno. Avilæs
lesqe an-i godî: “So te maj kerav leça, na maj si la©ho o mulo baÒno, kadava avela e rromesqo
pokinipen”. Phendo thaj kerdo.
- Dikh, mo, ∑tefane!a, me dav tuqe kadava baÒno vaÒ tiri butî, tha’ te ‡anes ke trebal te anes
manqe vi tu jekh kilogràmo balano mas, ke fal man but kadava pokinipen.
- Va, va, raj!a Ilie, anava tuqe.
Palal jekh vaxt, o rrom ©hindæs le bales thaj gelæs te del i dutî, inkalavdi kaar o ga‡o.
- La©ho d„s, raj!a Ilie!
- La©ho d„s, mo, ∑tefane!a, andæn manqe o mas?
- Va, va, ©hivdem maj but mas sar jekh kilogràmo. Dikh vi tu!
- Va, dikhav, kadja si!
Palal so xalæs o mas, o ga‡o rakhlæs aver doÒ e rromesqe. Godîsardæs pes te del les an-i kris,
ke o ∑tefan dinæs lesqe maj zàlaga sar jekh kilogràmo mas.
Kana sas o jekhto dikhipen, o ∑tefan na gelæs thaj vi kana sas o dujto na kamlæs te ‡al. O
krisarno bi©haldæs palal lese.
- Sanas akhardo k-i krislin, sosar na avilæn, ∑tefane!a? - pu©hlæs o Ilìe.
- Semas nasvalo, xoxavdæs o ∑tefan le ga‡es, thaj na sas man soça te xurævav man.
- Un‡lærav tuqe mirro kostùmo, anav les tuqe te xuræves tut thaj ‡as maj sìgo.
-MiÒto.
Kana aresle, o ∑tefan sas akhardo andre, anglal o krisarno, savo pu©hlæs le rromes:
74
- Sosar na avilæn ‡i akana k-i krislin?
- Semas nasvalo, raj!a, thaj na sas sosqe, kadava manuÒ si jekh bila‡avno!
- Sar kadja? - phenel o krisarno.
- Dikh, aÒtisares vi tœ rajimos te zumaves! Pu©h les, sar ekzèmplo, te phenel kasqoro si
kadava kostùmo opral mane!
- Te avel andre o Ilìe! phendæs o krisarno.
- Ilie, phen tu manqe, kasqoro si kodova kostùmo opral o ∑tefan?
- Kodova kostùmo, la©hesxatærdo, si mirro! phendæs o Ilìe.
- I kris agorisardæs pes! ∑tefane!a, san vesto! - alosardæs o krisarno.
(Kidini kaar i Mariana Cozma thaj amboldini kaar i Gabriela Moise)
©hivdem - thovdem andre krisarno - mujalo

zàlag - zàlaga un‡lærel - vun‡arel
inkalavdi - mangli

5. Tume so siklile anar o tèksto!
G RAM ÀTIKA
E BIPARUVALE THAJ PA∑PARUVALE VAKÆRIPNASQE RIGA

An-i rromani ©hib, malavas kadala Òtar biparuvale vakæripnasqe riga: i prepozìcia, i
konÂùnkcia, i interÂèkcia thaj i postpozìcia.
I. I PREPOZÌCIA
E prepozìcie anar i rromani ©hib, d-aÒti te aven:
1. palal orìgina:
- anar i ©hib: ana, anar, ang(l)al, pral, palal (pal ) th. a.
- kerdine anar kompozìcia, anar sade prepozìcie - dikh: ‡i + k-o, (k-i, k-o, k-o) > ‡i k-o (k-i,
k-o, k-o) vaj anar i derivàcia kaar advèrburæ (dikh prep. ‘pral < adv. opre, prep. t-al < telal
< adv. tele th. a.
2. palal o leksikàlo ander:
- e abstraktone xatæripnaça: bi, ana, anar th. a.;
- e konkretone xatæripnaça: maÒkar, ‘pral, talal (t-al) th. a.
75
3. palal fòrma:
- sadee (anar jekh ekspresiaqo jekhipen): bi < tc. osm. (< pers.), ‡i th. a.
Kathe, si vi le sade prepozìcie palal savene aven artikulisarde substantìvuræ: an-o (an-i,
an-e, an-e), anar o (anar i, anar e, anar e), angal o (angal i, angal e, angal e), kaar, k-o (k-i,
k-e, k-e), pal-o (pal-i, pal-e, pal-e), p-o (p-i, p-e, p-e), ‘pral o (‘pral i, ‘pral e, ‘pral e), t-al o (t-al i,
t-al o, t-al o), ’ar o (’ar i, ’ar e, ’ar e) th. a.
- kidinee (anar po cŸra duj ekspresiaqe jekhimata): ‡i k-o (k-i, k-e, k-e) th. a.
II. I INTERÅÈKCIA
E interÂèkcie aÒti te aven len akharipnasqi intonàcia (save sikaven od„sqe xatærimata):
entuziàsmo, loÒalipen, ©ùda, dukh, xoli, dar/traÒ, binaisaripen th. a. vaj te sikaven spidimata,
zorphenimata. Eks.: alele!, ah!, oh!, a!, aj, aj, aj!, haj!, hej! th. a.; be! (< tc. dial. be (bre) “mo!”, ©he!
“©heje!” vaj eko! “dikh!”.
Palal i fòrma, e interÂèkcie d-aÒti te aven: a. sadee (kana si kerdine anar jekh ekspresiaqo
jekhipen): be!, mo!, ©he! (dikh ©heje), a!, oh! (< român., tc. oh), haj! (< tc. haj) th. a. vi b. kidinee
(kerdine anar po cŸra duj ekspresiaqe jekhimata): dikh-a’! th. a.
KLASAQE BUT Æ
1. Xramosar palal o kidipen / o xaranipen le manuÒenqo, kana e manuÒa si te xasaren /

naÒaven ivæe so si len vaj na?
kolegosqo!

76
1. Dikhen ka-e prepozìcie arakhle kathe!
bi (bi godæ/qo, (-qi, -qe, -qe), ana’ (dikh anar + tue > ana’ tue), an-o gono, an-i bar, an-e
gone, an-e jakha, kaj (le xarne formença ka-o, ka-i, ka-e, ka-e / k-o, k-i, k-e, k-e), k-e mane vaj
ka-o / k-o gaw, ka-i / k-i godî, ka-o / k-o grast, ka-e / k-e jakha, maÒkar (dikh maÒkar tumene,
maÒkar o veÒ, maÒkar i bar, maÒkar e gone), anar: anar o gaw, anar i jakh, anar e gone, anar e
jakha
2. Phenen savo tìpo reprezentisaren von?

Keren, klasae, jekh xramosaripen, anar deÒ rènduræ, palal sar te avas: xan‡vale vaj xarane/
kidine!
77
L14
I DïLI XASTRAJLÆS MAN
O talènto khethanes e edukaciaça xurævel sanorre thaj alosarde ©handa. O Dandu sas
but‡anglo baÒavno an-o BukurèÒti. Les ©ajlilæs les te siklœl. Lesqere savorre paÒutne ratesqe sasas
baÒavne. Lesqo dad siklilo te baÒavel kaar pesqo pàpus thaj pesqo dad. Kana sas tiknorro, ‡alas
lesqere dadeça k-e abæva, bolimata thaj ©ajlilæs les but i lavùta. Kana dikhlæs kadaja, lesqo dad dinæs
les ka-i Òkòla thaj astardæs e lavutæqo studiòvo, thaj lokhes, siklindoj svàko d„s, nakhlæs prdal p-e
dades thaj areslæs o maj la©ho baÒavno anar o BukurèÒti. K-e 8-9 berÒa rodelas Òukar love. Kana
agoriskerdæs e muzikaqo licèvo sas o Òerutno e baÒavnenqo ka-i artistikani formàcia anar o Òerutno
fòros. BaÒavelas vaÒ e ilesqo loÒalipen thaj vaÒ sarkon gilæbelas, kerelas la anar e ilesqi xor, i mùzika
sas sajekh, zorali thaj ‡ivdi.
PaÒal o Òerutno fòros sas jekh perutno gav. Kathe beÒelas jekh ©havorro pesqere dajaça, save
‡ivenas an-o jekh pharo ©orripen. Tha’ o ©havorro phirelas ka-i muzikàlo Òkòla thaj lesqo kamipen
sas te resel jekh baro artìsto. Kidenas kaÒta anar o veÒ thaj gelenas len jekhe barvale rajese anar
o gav te del len te xan. Jekhe d„sese, i daj nasvalisas thaj o ©havorro trebalas te griÂisarel la. Lias
les i bokh. NaÒlæs sìgo an-o veÒ te kidel kaÒtorre, k-aÒti te gelel len k-o barvalo raj, te del les vareso
te xal. Sas phagerdo thaj bokhalo sar sas, sas lesqe phares thaj astardæs les i ræt kidindoj kaÒta.
Dikhindoj pes kòrkorro, traÒanilo thaj astardæs te gilabel. Gilabelas but Òukar, sas les jekh but Òukar
vak thaj ‡anelas te baÒavel vi k-i lavùta. Siklilæs but miÒto k-i skòla thaj ‡anelas but gilæ.
An-i kodoja ræt o Dandu amboldelas pes kaar jekh bajramosar naisardo sar a©arese kaar
lesqo baxtagor. Nakhlæs paÒal o veÒ thaj Òundæs sar gilæbel varekon, thaj a©hilæs p-o than te dikhel
kon dîlævel kadjal Òukar.
- La©hi ræt! So keres kathe, mo ©havorre!a, k-o kadava ©aso? - phendæs o Dandu.
78
- La©hi ræt, kako Dandu, dikh kidav kaÒta vaÒ jekh raj k-aÒti te del man vareso te xav, ke mirri
dajorri si nasvali.
- Fal manqe nasul vaÒ tiri dajorri, tha’ kaar prin‡ares man tu, thaj sar bu©hos?
- Tut prin‡arel tut savorro gav. ¸anav ke phirdæn k-i Òkola thaj kodolesqe reslæn jekh baÒavno
butprin‡ardo. Sem but losalo te prezentisarav man, me beÒav an-o perutnipen thaj bu©hav Marin.
Kamavas te resav kadja butprin‡ardo sar tu.
- Te aves baxtalo, tha’ kaar ‡anes tu te gilæbes kadja Òukar?
- Me sem an-i 7-to klàsa ka-e muzikàlo Òkòla thaj ‡anav but gilæ vi te baÒavav vi k-i lavùta.
- ¢ajlœl man tuar, Âutisarav tut me. Trebal te agordes i muzikàlo Òkòla thaj na maj trebal te
kides kaÒta, akanaar, baÒavesa mança an-o mirro taràfo, rodesa love thaj Òaj te inkeres vi tire
dajorræ.
- Naisarav tuqe! Na avel manqe te patæv so Òajutnipen des man! ¸av te phenav vi mirre
dajorræqe, k-aÒti te loÒarav vi la! A©h Devleça, kàko Dandu!
- ¸a Devleça, ©have!a!
NaÒlæs so maj sig te phenel vi e dajaqe. Kana Òundæs lesqi daj, sas but barikani lesar.
Akanaar gelenas la maj miÒto. O Marin rodelas love maj lokhes thaj Òajarenas penqe jekh ‡ivipen
kadja sar perel pes. O ©havorro astardæs bari ambìcia thaj siklœlas vi maj but sar anglal, realizisardæs
ke “te si tut lil, si tut rig”. Palal zàlaga vaxt, o Marin ‡anelas but miÒto so si te kerel. Avilæs khere
kaar i Òkòla thaj phendæs pe dajaqe:
- Akana ‡anav maj but sar orkana so kamav te kerav, trebal te kerav o Konservatòro, k-aÒti te
resav vi me varekon, kadja sar o Dandu!
- Sem but loÒali thaj barikani, Marian! O Del te avel tuça, te azbas savorre tire resa!
I daj dinæs angalæ pe ©haves, ©umidindoj les thaj sas but loÒale thaj naisarde.
(Kaar i Gabriela Moise)
sel - minoritèto, næmo, endaj, naròdos baxtagor - la©ho resipen

paÒutne ratesqe - næmuræ azbas - reses
pharo ©orripen - baro ©orripen resa - obijektìvuræ

79
G RAM ÀTIKA
I SINTÀKSA
O SUBIJÈKTO
1. O prin‡aripen e subijektosqo
O subijèkto sikavel kon vaj so kerel jekh àkcia.
An-e propozìcie dine maj tele, arakhas e subijèkturæ: Me, O baÒno, Ame, i balval.
E popozìcie E pu©himata
Me xramosarav. Kon? Kon xramosarel?
O baÒno baÒel. Kon? Kon baÒel?
Ame xas. Kon? Kon xal?
Phurdel i balval. So? So phurdel?
An-e ekzèmpluræ, e lava Me, O baÒavno, Ame thaj i balval sikaven kon vaj so kerel jekh
àkcia. Von si subijèkturæ.
2. E vakæripnasqe riga anar savene sikavel pes o subijèkto?

Maj tele dikhas anar save vakæripnasqe riga si nakhavdo o subijèkto:
a. E subijèkturæ sikavde maj opre - Me, O baÒno, Ame, i balval - si nakhavde anar kadala
vakæripnasqe riga:
 sarnavnæ (pronòmbruræ): Me thaj Ame.
 navnæ (substantìvuræ): O baÒno thaj i balval.
b. Si vi aver vakæripnasqe riga anar savene nakhavel pes o subijèkto:

 jekh navni, kaj avel anar jekh adÂèktìvo: O phuro ‡anel but!
 i ginavni: “∑tar resle i‡”. Vaj: “Sa-l trin andine luludæ.” “O dujto na reslo kathe.”
3. O gramatikano subijèkto thaj o logikano subijèkto

O gramatikano subijèkto si kana o subijèkto liel i àkcia kerdini kaar jekh logikano subijèkto,
savo si, ©a©ipnase, jekh agentosqo komplemènto. An-o ekzèmplo “O udar si putardo le
phralesar.”, O udar si o gramatikano subijèkto, thaj le phralesar si jekh agentosqo komplemènto,
kadja, jekh logikano subijèkto.
O logikano subijèkto na beÒel ka-o Nominatìvo, tha’ ka-o Ablatìvo (kasar?, s3sar?.
O gramatikano subijèkto d-aÒti te avel:
a. sikavdo (kana vov si an-i propozìcia thaj si les jekh vakæripnasqi rig, sar morfologikano
korespondènto): ” Me ‡av khere.”
b. bisikavdo (kana vov na inklœl an-i propozìcia sar jekh vakæripnasqi rig): 3av khere. Kathe si jekh
andrutno subijèkto, kana xatærel pes ke, e verbosqo agoripen -av nùmaj ka-o jekhto ‡eno d-aÒti te
arakhel pes ka-o vèrbo.
80
KLASAQE BUT Æ
1. Godîsar tut ke san tu an-o kodova tèksto, an-o than e ©havorresqo, thaj xramosar an-e
deÒ Òirda/rènduræ, kadja sar avelas tiri parami©i thaj phen/mothov la maj dur!
kolegosqo!


Roden an-o tèksto e subijèkturæ thaj xramosaren anar vakæripnasqe riga sikaven pen kadala
subijèkturæ!
¸ANGLÆN KE...?
O baÒavno o Damian registriskerdæs 17 muzikàlo albùmuræ thaj lias jekh prèmio Grammy
an-o berÒ 2006. Vov anel khethanes i tradicionàlo rromani mùzika e muzikaça jazz vaj rock.
O ansàmblo Damian... Brothers kidæs khethanes 18 rromane muzikànturæ, save dîlæven vi baÒaven e
‡ivipnasqe eksperiènce anar o ‡ivipen le rromenqo.
81
L15
ME SEM RROM!
Me sem rrom, si ma’ ilo, Kana kakavæ me kerav,
Ni© ©orro, ni©i barvalo, Sig’ ‡av lença an-o gav,
Sar tu’, vi ma’ si kher, vurdon, Love manuÒenar te læv,
Haj loÒalo me ‡av p-o drom. Thaj mo kher te inkerav.
Mirro kak aÒti te butîkerel, Vi mo muj si randærdo,

E kakavæ, ©irla, e vastença kerel, Murro ©ham si sanorro,
Mukhel man les te dikhav, Na ©orav me ni©jekhvar,
Vi me lesar te siklœvav. Me sem rom, na xoxavav!.
(palal o Marius Cældæraru)
butîkerel - kerel butî randærdo - randime, murravdo

©irla - dumùltano si ma’ - si man
82
6. San tu rom? ¢ajlœl tut ke tu san rrom?
7. Tiro kak so kerel butî?
8. Savo si o mesàÂo e poeziaqo?
G RAM ÀTIKA
O PREDIKÀTO
An-e anglutne propozìcie, sikavde, ka-o subijèkto, sar ekzèmpluræ, arakhlæm vi subijèkturæ,
tha’ vi predikàturæ:
E popozìcie O pu©hipen: “So kerel o subijèkto?”
Me xramosarav. (xramosarav)
O baÒno baÒel. (baÒel)
Ame xas. (xas)
Phurdel i balval. (phurdel)
Kadala propoziciaqe riga (xramosarav, baÒel, xas thaj phurdel) si predikàturæ thaj von
sikaven so kerel o subijèkto.
O VERBÀLO THAJ O NOMINÀLO PREDIKÀTO

a. O verbàlo predikàto d-aÒti te avel nakhavdo, sar vakæripnasqe riga, anar:
- predikatìvo vèrburæ: baÒel, xal, xramosarel, kerel, marel, phurdel, ‡al th. a.
- e verbosqe kidimata (penqe bazutne vèrburæ si ka-l ‡enutne mòduræ): del pes godî, del dùma,
kerel pherasa, kerel butî / butîkerel th. a.
- predikatìvo interÂèkcie (save miazon ka-l akharipnasqe vaj sikavipnasqe àkcie, ka-l
onomatopèe): Ìta, kaça vakærel!, Haj kothe vi tu!, Vov... kri- kri- kri! th. a.
b. O nominàlo predikàto si kerdo:
- anar jekh vaj maj but predikatìvo anava (navni, adÂektìvo, sarnavni, ginavni, vèrbo ka-o
supìno, advèrbo vaj interÂèkcia) vi
- anar o vèrbo si.
E pu©himata si: “Kon (so) si o subijèkto?”, “sar si o subijèkto?”; “so phenel pes palal o
subijèkto?”).
Ekzèmpluræ: “O kher si parno.”, “O sap si zoralo vi viÒalo.”, “ I godî si mirro barvalipen!”
SAR PHANDEN PEN O SUBIJÈKTO THAJ O PREDIKÀTO?

Dikhlæs pes, anar amare ekzèmpluræ, ke, vi k-o subijèkto vi k-o predikàto, o gin thaj o ‡eno
sine sa vræma sajekh.
83
N-aÒti te phenas:
Me dikheen, tha: Me dikhavv.
Kadja, respektisaren pen o ‡eno vi o gin le sarnavnæqe thaj le verbosqe. “Me” reprezentisarel
o jekhto ‡eno le sarnavnæqo, ka-o jekhipen, thaj e verbosqo agoripen-av si nùmaj ka-o jekhto ‡eno,
ka-o akanutno vaxt le verbosqo, k-o jekhipen.
O baÒavno baÒavas, tha’: O baÒavno baÒaveel.
Kathe, i navni “o baÒavno” = i sarnavni “vov” (o trinto ‡eno, ka-o jekhipen). Kadja,
respektisaren pen o ‡eno vi o gin le navnæqo thaj le ‡eneça aj le gineça le verbosqe. Ka-e s-ol duj (vi
ka-i navni, vi ka-o vèrbo) si o trinto ‡eno thaj o gin jekhipen. O agoripen -el si nùmaj ka-o trinto
‡eno, ka-o akanutno vaxt le verbosqo, k-o jekhipen.
Agoral, aÒti phenas so o subijèkto thaj o predikàto phanden pen, respektisarindoj pen o gin
thaj o ‡eno thaj varvar vi o ling.
Ekzèmpluræ: O grast cirdel o vurdon. I papin vi i ra©ni inkliste anar i len. Me vi i daj areslæm
baxtæça. I rakli vi tume aven kathe! O bal si kalo. Voj si i bibi! O kak vi i bibi si terne.
KLASAQE BUT Æ
1. Sar tu dikhes tut sar rrom? Xramosar palal sar si te phiraves tut maÒkar e manuÒa! Palal
tue, save si le maj ku© valòre an-o tiro ‡ivipen?
kolegosqo!


Arakhen e predikàturæ anar e propozìcie dine maj tele!
I Àna avel ka-i Òkola.
I balval marel zorales.
84
E luludæ si lole.
E panæ si melale.
E ©have khelen pen.

Keren propozìcie e lavença piri, murÒa, arre, thagar, tover, kher, pani!

Thoven predikàturæ an-e ©u©e thana anar e propozìcie dine maj tele!
E ©have ...............zorales.
O ruv ...................anar veÒ.
I Âàmba...............zèleno.
O angloivend......kathe.
I dîlævni...............jekh purani dîli.
E ©iriklæ ............opral o veÒ.
O ‡ukel................la muca.
Tume ...................anar o fòros.
O masàri..............mas.

Paruven e thana le lavenqo vi arakhen e la©he predikàturæ!
O kham..................gudlo
I phabaj ...............o thav
O thagar................sig
O thud..................p-o Devel.
O phuro.................te aves khere.
Ame ..................k-e la©he manuÒa.
I daj .....................palal ©havese
I kat......................loli.
Ano fòros, o vaxt.............an-i filatin.
I baxt..........................lon aj manro.

Thoven e predikàturæ ka-o trebutno gin!
Ame (kinel) lole.
O rikono (na dandares).
I phabaj (peres) anar i phabajlin.
Vov (drabaras) la©hes.
Me (vakæres) rromanes.
Von (zumaves) te avel.
85
Arakhen e predikàturæ vi le subijèkturæ save ‡an khethanes!
O dad   aÒarel  e ©havorresqe love.

O murÒ  del   le siklœvnen.
I siklærni   anel  luludæ.

Keren propozìcie e subijekturença vi le predikaturença!
bibi, vurdon, khangeri, raÒaj, rakle, marro
si, dîlævel, siklœvel, ©hinel, akharel, cirdel
¸ANGLÆN KE...?
O dialògo si jekh vakæripen maÒkar duj manuÒa, jekh vakæripen dujene. E phenimata
sarkone ‡enesqe si ulavde anar e “thavorre”, kadale semnoça “ - “.
Ka-o dialògo, ka-i kadaja komunikàcia, lien kotor duj ‡ene:
- jekh vakærno
- jekh Òunno (Òunalo, Òunitro vaj Òunitòri).
E ròluræ lenqe paruven pen, alternatone ©handese (Kana jekh vakærel, o aver Òunel, nijekhvar na si
te vakæren an-i sajekh vræma). Phenas ke, kadjal, von si somvakærne vaj maÒkarvakærne.
86
L16
E LELEKAQO ¢HAVO
PaÒindoj pes o durærdomilaj, jekh lelèka u©e punrença linæ pesqe ©haveça thaj telærde karing
e tate thema. K-aÒti te resen kothe, sasas te nakhen thema thaj deræva. Lilæ pesqe ©haves, ‡anglindoj
ke vov aÒti te xuræl, tha’ n-as les but zor.
Palal maj but dîvesa xurævipnasqe, o ©havo, khino, ©i maj d-aÒtisajlo te xuræl thaj, daravdo,
akhardæs palal pesqi daj. I lelèka, dikhindoj ke laqo ©havo ©i maj aÒtisarel te xuræl, sig liel les thaj
astardæs les p-e zenæ.
LoÒali, ke xastradæs pesqe ©haves tasavipnasar, phenel lesqe:
- Dikhes, te na semas me paÒal tue, peresas an-o pani thaj tasavesas! Na-i kadja ke, kana
me phuri avava, vi tu ka dikhes manar?
Laqo ©havo godîsarel pes xancŸ thaj phenel:
- Daj!e, kana tu phuri avesa, si te avel man vi man mirre ©have!
¢hava!len, kadaja parami©i si la©hi nùmaj anar e ‡ivutre, saven, kana barœn, si len grìÂa
nùmaj kaar e ©have, tha’, amene, k-e manuÒa, le ternen si len grìÂa vi le phurenar, vi e ©havenar.
aÒtisarel - Òaj akhardæs - dias muj zorales
87
6. Sas Òukar so kerdæs i lelèka pesqe ©haveça?
7. Tha’ so phendæs e lelekaqo ©havo laqe sas la©hes?
8. Kana barœna vi tume, tume arakhena nùmaj tumare ©havenar?
G RAM ÀTIKA
O ATRIBÙTO
An-jekh buxli propozìcia, arakhen pen na nùmaj subijèkto thaj predikàto, tha’ vi jekh aver
propoziciaqi rig vaj maj but propoziciaqe riga. Kadjal, paÒal o subijèkto vi o predikàto, Òaj te inklœn
o atribùto vi / vaj o komplemènto. An-e ekzèmpluræ dine maj tele, arakhas “aver propoziciaqe riga”:
O rromano baÒavno baÒavel.
Phurdel i Òudri balval.
Kadala “aver propoziciaqe riga” - rromano thaj Òudri - beÒen sa vræma paÒal jekh substantìvo:
“rromano baÒavno” thaj “Òudri balval.” Kathe, kadala propoziciaqe riga - rromano thaj Òudri - si
atribùturæ.
Avere lavença, o atribùto si jekh sekundàro / biÒerutni propoziciaqi rig, kaj beÒel paÒal o
substantìvo (po but anglal lese).
O atribùto Òaj te avel sikavdo:
- anar jekh adÂektìvo, sar an-o ekzèmplo: O godælo rrom maj anglal aÒunel.
- anar jekh adÂektìvo avilo anar jekh substantìvo (navni), sar an-e ekzèmpluræ: E thagaresqi
rakli na avili. E murÒesqi phov thulili.
- anar jekh ginavni (numeràlo), kaj phiravel pes sar jekh adÂektìvo, sar an-e ekzèmpluræ: Pan‡
manuÒa reslesas. Duj manuÒa avile.
- anar jekh sarnavni, sar an-o ekzèmplo: Amaro them si baro.
E pu©himata ka-o atribùto sine: savo?, savi?, save?, kasqo?, kasqi?, kasqe?, sode?, kazom? / kozom?,
kabor? / kobor?, kèci?
Ekzèmpluræ, sar thon pen e pu©himata ka-l atribùturæ:
Savo baÒavno baÒavel?
O rromano. (O rromano baÒavno baÒavel.)
E murÒesqi phov thulili.
Kasqi phov thulili?
E murÒesqi. (E murÒesqi phov thulili.)
Duj manuÒa avile.
Sode (kazom, kabor, kèci?) manuÒa avile?
Duj. (Duj manuÒa avile.)
88
KLASAQE BUT Æ
1. Alosar anar o tèksto e maladile atribùturæ! Anar / kaar sose sine von sikavde?
2. Palal o oprutno prezentisaripen kaar o “Atrìbuto” buxlæren vi tume le dine ekzèmpluræ le
averença!
kolegosqo!
kolègo, kaj tu kerdæn doÒ!


1. Roden e atribùturæ an-o kadava tèksto!
PaÒal amaro gav si jekh Òukar, zèleno vi u©o veÒ. An-e rukhenqo veÒ arakhel pes jekh parno vi nevo
kher. Jekh uÂo, sigutno pani nakhel anglal o kher, telal jekh kaÒtutni aj purani phurt.
2. Save pu©himata aÒti te thovas ka-e arakhle atribùturæ?
3. Sikaven anar save vakæripnasqe riga si sikavde / nakhavde e atribùturæ arakhle maj opre!
¸ANGLÆN KE...?
Rumunikane Thmese, e rudàræ vaj e bajàÒæ sas liparde / risparde jekhto var ka-o 20
septèmbro e berÒesqo 1620, an-o Xramosaripen le Rajesqo le Rumunikane Themesqo, le Gavrilæ
Movilæ-sqo, karing i Khangeri Cozia (Hrisovul domnului ™ærii Române∂ti Gavrilæ Movilæ cætre
Mænæstirea Cozia).
89
L17
E MAM ÆQO D ïVES
Marìa beÒelas laq-re mamæça. I mami godîsarelas te avel la sa so trebal e ©hajoraqe.

Dukhalas laqe but. Vi i Marìa dukhalas but e mamæqe. I Marìa sas uÒtævdi dudaar kaj sas avri, savi
pherdæsas i livni. Kaar i dîvesutni rig, o kham vazdelas pes opre, po Òero sikavindoj jekh Òukar
milajesqo d„s. Sasas jekh speciàlo d„s: e mamæqo d„s. I Marìa sas la jekh amalni, savi beÒelas an-
e perutne: i Klàra.
- Klar!e, avdîves si o d„s mirre mamæqo. Kamavas te kerav laqe jekh Òukar luludænqo vast:
margaretença, ma©enqe luludæ, e kukosqe tiraxa, bodlorre luludæ, e kermusesqi pori thaj lovorre. ¸as
mança p-i vazi te kidas luludæ?
- Va, tha' te sigæras amen! Si amen but te ‡as. ¸i kana te resen p-i vazi, e chajorræn sasas len
te nakhaven o savorro gav. Sas karing o maÒkar e d„sesqo, kana astarde pen te ‡an. O gav falas ©u©o.
Falas pes ke savorre manuÒa garavdesas pen kaar e khamesqo thaj e dromesqo thabaripen. Jekhaar,
paÒal jekh baræqo udar, inklisto jekh baro traÒavno ‡ukel. A©hile p-o than.
- A©hav tut! Si manqe traÒ e bare ‡uklenar, phendæs lokhes i Klàra.
- Te keras amen ke na traÒas ! ∑aj te mekhel amen te nakhas palpale - phendæs i Marìa.
E ©hajoræ palpale dine. Tòko ke o ‡ukel sas phagerdo kaar e milajesqo thabaripen thaj
zinzardæs pes telal jekh akhorlin, u©halinæe. I Marìa thaj i Klàra nakhle maj dur, lokhærde.
PaÒarenas pen e vazæar. An-o drom inklistæs lenqe jekh lenœrri paÒe Òuki. Opral lae, zinzarelas
pes jekh tang phurtœrri. I Marìa sigærdas pes te nakhel i phurt anglal i Klàra. Tòko i ©hajorri n-
aÒtisardæs te inkerel pes thaj peli opral i phurtœrri.
- AÂutisar man te inklæv, Klar!e. Dikh, dem man dab!
90
- Hàjde, inker tut manar... Trebalas te ‡as palpale khere. Trebalas te thovas tuqe pan„ça i
dab!
- Na, na, nakhela manqe. Trebal te resas te kidas luludæ vaÒ mirri mami!
E ©hajorræ resle p-i vazi. I zèleno thaj dinglºtni ©ar, paÒe ke garavdæs len sa. I lokhi balval
falas ke del kùna e but Òukar luludæ thaj e khamesqe bala khelenas pen lença thaj khuvenas e
paparudença an-e but ‡ivde ranga, biagorisarde loÒalimata, jekh sasto bajràmo vaÒ e ©hajorræ! Maj
but guruvnæ ©arærenas i thuli ©ar. E kampanaqo zoralo Òunipen, umblavdo kaar i guruvnænqo men,
cŸrdæs lenqo dikhipen. O Òunipen falas ke paÒarel pes sa maj but. I Marìa traÒanili. Kana vazdæs e
jakha anar i ©ar, dikhlæs pes jakha an-e jakha jekhe xastrajle guruvorreça.
- So traÒanilem!
I Klàra asanili thaj sikavdæs laqe e luludæ.
- Patæs ke resel sòde luludæ kidinæm? Akana rætœla. Trebal te ‡as karing o kher. E ©hajorræ
‡anas phagerde, tha' e angalença pherde luludænça, karing o kher. I mami, dukhavdi griÂenar,
beÒelas an-o udar. Pu©helas e manuÒen, save nakhenas, te na dikhle varesar e ©hajorræn. Kana
dikhlæs len avindoj, phurdinæs lokhærdi.
- But berÒa angle, mami!e. Le manar mirro kamipen thaj le maj Òukar luludæ, phendæs i
Marìa, kana dinæs laqe e luludænqo vast, ©umidindoj la.
- Tiro kamipen si o maj ku© dinipen, Mari!e.
Thaj lias la angalæe, ©umidinoj la. Na sas la kaar te ‡anel i Marìa so grìÂe kerdæsas pesqe i mami
vaÒ lae!
(Paramì©i kaar i Gabriela Moise).
laq-re - laqere paÒarenas - paÒe paÒal

livni - sòba, kherkotor phurtorri - tikni phurt / phurd
dudaar - kaar dud dinglºtni - Òandærali
perutne - paÒal lene del kùna - dolalinavel / phundal
dromesqo thabaripen - baro tatipen rætœla - avel, perel i ræt
a©h! - beÒ! dukhavdi griÂenar - pherdi griÂenar
tòko - nùma(j) dinipen - denipen
phagerdo - khino, ©hindo khinipnasar angalæe - an-i angalæ

5. Tume so siklile anar o teksto?
91
G RAM ÀTIKA
I. O KOMPLEMÈNTO
PaÒal o subijèkto, o predikàto thaj o atribùto, aÒti te inklœl an-jekh buxli propozìcia vi o
komplemènto. O komplemènto si jekh sekundàro / biÒerutni propoziciaqi rig kaj beÒel paÒal jekh
vèrbo (kernavni). E pu©himata ka-ël komplemènturæ si: so?, kas?, kaj?, kana?, sar?, sosar?, sose?,
kasqe?, sosqe? kaça?, soça? th. a.
Ekzèmpluræ:
Me dikhav o pani.
Tume xan kiral.
Kadala duj opralutne lava - o pani thaj kiral - sine komplemèntutræ.
Kathe, kadala komplemènturæ si sikavde anar jekh substantìvo (navni): o pani thaj kiral. O pu©hipen si so?
- So me dikhav?
- O pani.
Vaj:
- So tume xan?
- Kiral.
E komplemènturæ Òaj te aven sikavde / nakhavde, kadjal:
- anar jekh substantìvo (navni): Me kindem o lil. Me ©hindem manro. Me akhardem le dades.
- anar jekh sarnavni : Tu sikavdæn les? Akhar vi len! Akhar vi le amarenar!
- anar jekh vèrbo ka-o supìno: Si man keripnasqi!
- anar sintàgme kerde le prepoziciença anar, ana, kaj: anar o, an-i, ka-o th. a.
Eks.: Reslo vi vov ka-o rukh.
- anar modosqe, thanutne aj vaxtesqe advèrburæ: khethanes, rromanes, akana, texàra, ràno, i‡,
i‡over, ivende, milaje.
E komplemènturæ Òaj te aven:

I. bitrujalutne komplemènturæ:
a. o dirèkto komplemènto (Me ©hinav kiral.);
b. o bidirèkto komplemènto (De le bokhalesqe te xal!, De pani ka-l grasta!);
c. e agentosqo komplemènto (O udar si putardo la balvalæar.);
II. trujalutne komplemènturæ:
a. e thanesqo trujalutno komplemènto (Vov gelo ‡i kothe.);
b. e vrjamaqo trujalutno komplemènto (Kurke, me ‡av khangeræe.);
c. e ©handesqo trujalutno komplemènto (Tume vakæren avre ©handese!; Haj te keras
khethanes!);
d. e kauzaqo trujalutno komplemènto (Von mule bokhaar / anar i bokh.);
e. e resaqo trujalutno komplemènto (O kak telærdæs pal-o lon.);
f. e instrumentosqo trujalutno komplemènto (Voj ©hindæs purum la ©huræça.);
g. e sociatìvo trujalutno komplemènto (Avile vi von pe dajaça.) th. a.
92
II. I SADI PROPOZ ìCIA
Kana an-jekh propozìcia si nùmaj o subijèkto thaj o predikàto kadaja si jekh sadi propozìcia.
Ekz.: Me dikhav.
III. I BUXLI PROPOZ ìCIA

An-e propozìcie, paÒal o subijèkto thaj o predikàto, arakhas vi aver propoziciaqe riga:
Me gilabav i dîli.
Amaro baÒno baÒel.
Ame xas mas.
E aver propoziciaqe riga, kathe, sine kadala: i dîli, Amaro, mas.
Jekh kasavi propozìcia kerdini anar subijèkto, predikàto vi anar aver propoziciaqi rig vaj
anar aver propoziciaqe riga si jekh buxli propozìcia.
An-e ekzèmpluræ sikavde maj opre, sar “propoziciaqe riga” inkliste duj komplemènturæ - i
dîli thaj mas - vi jekh atribùto - amaro. Von sine “biÒerutne” vaj “sekundàro” propoziciaqe riga. Si te
phenas ke na-i mùsaj trebutnes te aven an-jekh buxli propozìcia savorre “sekundàro” propoziciaqe
riga, vi o atribùto, vi o komplemènto. D-aÒti te avel la jekh atribùto thaj te na avel la jekh vaj mai but
komplemènturæ, vaj te avel la jekh komplemènto, tha’ te na avel la jekh vaj maj but atribùturæ.
Ekzèmpluræ, sar aÒti te avel barærdi jekh buxli propozìcia :
O baÒavno baÒavel.
Amaro rromano baÒavno baÒavel.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel jekh dîli.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel jekh Òukar dîli.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel jekh Òukar aj purani dîli.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel jekh Òukar aj purani rromani dîli.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel devlikanes jekh Òukar aj purani rromani dîli.
Vaj:
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar vi zorales.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar vi zorales, an-jekh klùbo.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar vi zorales, an-jekh la©ho klùbo.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar vi zorales, an-jekh la©ho forosqo klùbo.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar vi zorales, an-jekh la©ho forosqo klùbo bute
vrjamaar.
Amaro la©ho rromano baÒavno baÒavel Òukar vi zorales, an-jekh la©ho forosqo klùbo, na
bute vrjamaar.
bute vrjamaar, khan©esqe.
bute vrjamaar, khan©esqe, bipokindo.
93
KLASAQE BUT Æ
1. Anar o tèksto dino maj opre, alosar e komplemènturæ thaj ulaven len palal lenqo ©hand /
tìpo!
2. Xramosar anar save vakæripnasqe riga si sikavde / nakhavde le arkhle komplemènturæ!
kolegosqo!


Dikhindoj e barvale ekzèmpluræ kaar o ulavipen “I buxli propozìcia”, sikaven save sine e
aver propoziciaqe riga vi anar so si von sikavde / nakhavde!
¸ANGLÆN KE...?
O Dîves e Rromane Lilesqo an-i Rumùnia sikavel o printisaripen / o inklœvipen, an-o berÒ
1878, le jekhtone duje©hib„nqo rromane folklorosqo kidipenqo, xramosardo kaar o Barbu
Constantinescu, thaj, palal i Rivolùcia - o printisaripen, ka-o 28 aprìlo 1992, le jekhtone rromane
dikcionarosqo inklisto Rumuniae, kaj sas kerdo kaar o Gheorghe Saræu.
94
L18
MIRRO O MAJ LA¢HO AMAL
Svàko texarin me ‡av k-i Òkòla. Sem jekh nevo ©havo an-o gav. Me na prin‡arav but ‡ene,
nùmaj nekobor. P-o drom, karing Òkolæe, me ‡av kòrkorro thaj kòrkorro avav khere. Na si man but
amala. ©ajœl man but te khelav fòtbalo, tha’ na-i man kaça te khelav manqe. Palal mirro kher si jekh
than, kaj e ©have ‡al te khelen penqe.
An-e jekh dîves, me telaræv ka-o than te na maj beÒav kòrkorro savorro dîves. K-e
khelipnasqo than, dikhav vi mirre Òkolæqe amalen. Na vakærel mança khonik thaj, kadjal, manglem
te telærav kothar. Taman kana me gelemas khere, aÒunav manqe mirro anav akhardo.
- Màrio, Màrio, kaj ‡as? Me dikhav palal mane thaj dikhav le Florinos, mirre klasaqe
kolegos. Atun©i, angledav lesqe:
- Me ‡av khere.
- Na kames te kheles amença fòtbalo? Maj trebul amen jekh ‡eno.
- Va, khelav.
O dujto dîves, ka-i Òkòla, o Florin pu©hlæs man:
- ¢ajœl tut te kheles fòtbalo amença?
- Va, sar te na!
Kana agorisardæm e Òkolaqe ©àsuræ, me gelem khere khethanes le Florinoça.
- Dikhasa amen ka-e khelipnasqo than! - phendæs manqe o Florin.
- Va, phendem vi me.
Palal so me xalem, siklilem, gelem ka-e khelipnasqo than. Kana areslem kothe, mirre
kolèguræ khelenas fòtbalo. Xolæme, me palem manglem te ‡av-ar manqe khere. O Florin avel palal
mane:
- Màrio, kaj ‡as?
- Me ‡av khere.
95
- Sosqe?
- Sem xolæme pa tue, ke tu akana... tume savorre ...ke tu na maj kames te kheles tut mança,
ke me sem rom...
- Màrio, na si kadæ! Vi mirri dej si rromni! Kathe, si te reses o jekhto, kon avel maj palal
trebul te beÒel ‡i kana maj aven aver ©have, thaj maj palal keras aver ekìpe!
Anar kodova dîves, o Florin si mirro o maj la©ho amal, vi kana vov si paÒ ga‡o.
(palal o Cældæraru Marius)
nekobor - varesode, varesave angledav - amboldav

amala - kolèguræ

6. Kon si tiro o maj la©ho amal?
7. So ‡anes lesar?
G RAM ÀTIKA
I FRÀZA
I fràza si jekh sintaktikano biumblavdo jekhipen, kaj si maj buxli sar i propozìcia aj si kerdini
anar o kidipen duje vaj maj bute propozicienqo, save arakhen pen maÒkar lene an-e kidipnasqe
rapòrturæ, telutne rapòrturæ vaj kidipnasqe vi telutne rapòrturæ. Po xancŸ lenar jekh si Òerutni
propozìcia.
Palal o ròlo kheldo an-i fràza (Òerutno vaj sekundàro), e propozìcie d-aÒti aven:
1. Òerutne propozìcie, kodola save na umblan le averenar;
2. sekundàro (telutne) propozìcie, kodola save n-aÒti inklœn kòrkorro. Von pheren, sastæren i
regènto propozìcia, kajar umblal (jekh Òerutni vaj, sa kadja, sekundàro propozìcia): 3a avri 1/ te
dikhes 2/ sosar e ‡ukela baÒen3.
Si te sikavas ke jekh regènto propozìcia an-jekh fràza d-aÒti te avel jekh:
a. Òerutni propozìcia (kana na umblal avere propoziciaar thaj si la andre o regènto lav).
Dikh: O pero,1/ kaj keren butî but rromá,2/ si kothé.1/, kaj i P: 1 - avindoj la o regènto lav péro - si,
mujal i telutni propozìcia P: 2, jekh regènto.);
b. telutni propozìcia (kana voj umblal avere regentone lavesar arakhlo an-jekh aver
propozìcia, tha’ voi si regènto an-i relàcia avere propoziciaça).
96
Dikh o eks.: I traÒ 1/ ke na resela kothé 2/ mudardæs les. 1/. Kathe, i propozìcia P: 1 - kaj
anderærel o regènto lav "I traÒ" - si, karing i P: 2, regènto, thaj i P: 2 si laqe jekh telutni propozìcia.
E telutne propozìcie, avindoj len korespondència ka-o nivo le propozicienqe rigenqo, bu©hon
- jekhe korelativone ©handese - telutne subijektìvo propozìcie, telutne atributìvo propozìcie, telutne
kompletìvo propozìcie, telutne trujalutne propozìcie.
Ka-o frazikano lèvelo, jekh telutni propozìcia si la i sintaktikani fùnkcia la propoziciaqe
rigaqi savæça arakhel pes an-i korespondència ka-o lèvelo / nivo la propoziciaqo. Kadja, arakhas
kadala telutne propozìcie:
I. bitrujalutne propozìcie (1. i telutni subijektìvo propozìcia, 2. i telutni predikatìvo

propozìcia, 3. i telutni atributìvo propozìcia, 4. i telutni vòrta kompletìvo propozìcia, 5. i telutni
bivòrta / bidirèkto kompletìvo propozìcia, 6. i telutni agentosqi kompletìvo propozìcia) thaj
II. trujalutne propozìcie (1. i telutni trujalutni thanesqi propozìcia, 2. i telutni trujalutni e
vrjamaqi / vaxtesqi propozìcia, 3. i telutni trujalutni ©handesqi / modosqi propozìcia, 4. i telutni
trujalutni kauzaqi propozìcia, 5. i telutni trujalutni resaqi / agorutni propozìcia, 6. i telutni trujalutni
kondiciaqi propozìcia, 7. i telutni trujalutni mukhlipnasqi / koncesiaqi propozìcia, 8. i telutni
trujalutni konsekutìvo propozìcia, 9. i telutni trujalutni instrumentosqi propozìcia, 10. i telutni
trujalutni sociatìvo propozìcia, 11. i telutni trujalutni opoziciaqi propozìcia, 12. i telutni trujalutni
kidipnasqi propozìcia, 13. i telutni trujalutni relaciaqi propozìcia thaj 14. i telutni trujalutni avrælutni/
ekscepciaqi propozìcia. Maj but palal lene, an-o avutno Òkolutno berÒ!
KLASAQE BUTÆ
1. Godîsar ke tu san kodova ©havo anar o tèksto thaj xramosar, an-e deÒ Òirda/rènduræ, tiri
miazutni paramì©i!
kolegosqo!
8. Sikaven vi tumare siklærnæke vaj siklærnesqe sar tume kerde butî khethanes!
97

Anar o dino tèksto, alosaren fràze thaj ©hinen len an-e propozìcie! Phenen lenqo tìpo! Keren vi
tume kasave fràze!
¸ANGLÆN KE...?
* E maj anglutne 17 lava vi sintàgme, xramosarde rromane ©hibæe, inkliste an-i Bari Britània thaj
sas xramosarde kaar o Andrew Borde, ka-o berÒ 1547.
* Palal lese, vi o Bonaventura Vulcanius, ka-o berÒ 1597, publikisardæs jekhe pesqe lilese, kaj
inklisti latinikane ©hibæe, maj but deÒa rromane lavenqe, bi te ‡anel ke si rromane lava!
* an-o maj 1564, o Giovani Andreea Gromo - o kapitàno le arakhnenqo le Rajesqe le Themesqo la
Transilvaniaqo, o Sigismund Zapolya - vakærel palal i indikani orìgina le rromenqi.
98
Rromano - rumunikano dikcionàro
(e lava vi e fòrme maladile an-o Òkolutno lil)
A ©irla - dumultano
a©hav tut - opre∂te-te!, stai! ©irlatutne - str‹mo∂i
akhardæs - a strigat ©ulæ - pic‹turi
amboldav man - m‹ Úntorc
angalæe - Ún bra†e ¢h
anglidel - r‹spunde ©hivdem - am b‹gat
aÒtisarel - a putea ©honut - lun‹
azbal - a atinge
D
B daral, traÒal - a se teme
bar, avlin - curte das, ga‡o - gajeu, pre∂edinte, ∂ef, boier
baÒavne, gilavne - l‹utari del an-i livni - intr‹ Ún camer‹
balani kasesqi - iesle del muj -†ip‹
baxtærdæs man - m-a binecuvântat des les vast - (el) Úl ajut‹
baxtagor - succes del kùna - leag‹n‹
bi‡alardo - nemi∂cat dinglºtni - odihnitoare
bidinglipen - neodihn‹ dinipen - cadou
barano - perete d„s, dîves - zi
balamno - negustor drabarno - doctor
bodlipen - albastrul cerului drabarel, ginavel - num‹r‹, socote∂te
bokole - turte dromesqo thabaripen - fierbin†eala drumului
borizen - vorbesc dudaar - de lumin‹
butpalaldes - tu Úntârzii dukhavdi griÂenar - Úngrijorat‹
durærdomilaj - toamn‹
C
cŸrdelas - tr‹gea E
èla - haide!
¢
©a©es, ©a©ipen, ©a©imos - adev‹r, dreptate G
©ajlœl, pla©al - a place g„s, dîves - zi
©amlin - castan
©aravel - a pa∂te X
©ham - obraz xastras - sc‹p‹m
©hivel - a b‹ga xaÒajese - la vân‹toare
©hutel - a pune xolæriko - sup‹rat
©i - nu xurdorro - copil
©ilavaça - cu bun‹tate
©ilavipen - mil‹
99
I O
inkalel, ankalavel - scoate odobor, kodobor - atât
oves - devii
J
jakhærdi - fermecat‹ P
palikerav, nais - mul†umesc
K paÒarenas - se apropiau
kamel, akceptisarel - a vrea, a dori, a accepta paÒutne ratesqe - neamuri
kŸkaværi - c‹ld‹rar perutne - vecini
konika - cineva perÒ, mexli - pat‹
krisarno - judec‹tor pire, lesqe - ale lui
kùkla - p‹pu∂‹ putaras - descoperim
Kh Ph
kher-kotora - od‹i pharo ©orripen - s‹r‹cie lucie
khil -unt phagerdo - obosit
khonik - ni©i jekh manuÒ phenel - rekomendisarel
khon‡aras - preg‹tim phurtorri - pode†
L R
lilo angl-i jakh - examinat rangærel - makhel
lindra - somn ranika - kræn‡e (rovlœrræ patrin„nça) “crengi,
luftosqo - al aerului ramuri”
ratœla - se va Únsera
M resa - obiective
ma©hæripnase - la pescuit rujarenas - Únconjurau
mamì - bunic‹
manærenas pen - se reflectau S
mèntoro - mentor sa - savorre
mesmèri - amiaz‹ sinia - meseli
miazemas - sem‹nam skafedi - fa†‹ de mas‹
molæle - valoroase sode, kozom - câte,câ†i
mothovav - povestesc spidelas - Úmpingea
mujalo - judec‹tor sundal - lume
N ∑
næzœl, patæl - a crede Òandipnaça - cu pace
nakhas maj dur - trecem mai departe Òerutno - ∂ef
nasvalo -bolnav Òingva‡alo - cerb
naÒel - a fugi
nekobor - varesode
100
T vastdav - ajut
tamlo - Úntunecat vaxt, vræma - vreme, timp
tangalo - poli†ist vi©inimata - strig‹turi
tefèlo - smântân‹
telæravas - (eu) plecam Z
tromipnaça - cu Úndr‹zneal‹ zenæ, dumo - spate
zalag - pu†in
Th ÂŸlto, gàlbeno - galben
thos, ©hives - (tu) pui
Å
U Âàmbe - broa∂te
uÂi - curat‹
umblavde - atârnate ¸
u‡lærav - (eu) Úmprumut ‡angavde man - m-au trezit
‡eno - persoan‹
V ‡iv, ‡ivipen - via†‹
vak - glas ‡uvli - femeie
valin - geam, sticl‹
101
Rumunikano - rromano dikcionàro
(e lava vi e fòrme maladile an-o Òkolutno lil)
A F
adev‹r, dreptate - ©a©ipen, ©a©imos fa†a de mas‹ - skafedi
ajut - vastdav fermecat‹ - jakhardi
al aerului - luftosqo fierbin†eala drumului - dromesqo thabaripen
ale lui - pire, lesqe fuge - naÒel
amiaz‹ - mesmèri
am pus - ©hivdem G
atât - odobor, kodobor galben - ÂŸlto, gàlbeno
atinge - azbal geam - valin
glas - vak
B
bolnav - nasvalo H
broa∂te - Âàmbe haide - èla!
bunic‹ - mamì
I
C iesle - balani khasesqi
cadou - dinipen (el) intr‹ Ún camer‹ - del an-i livni
castan - ©amlin
c‹ld‹rar - kŸkaværi Î
câte, câ†i - sode, kozom (el) Úmpingea - spidelas
cerb - Òingva‡alo (eu) Úmprumut - u‡lærav
cer albastru - bodlipen Ún bra†e - angalæe
cineva - konika Únconjurau - rujarenas
colegi - dosta, kolèguræ cu Úndr‹zneal‹ - tromipnaça
coloreaz‹ - rangærel, makhel Úngrijorat‹ - dukhavdi griÂenar
copil - xurdoro (tu) Úntârzii - butpalaldes
creang‹ - ranika Úntins - anzardo
crede - næzœl, patæl Úntunecat - tamlo
cu bun‹tate - ©ilavaça
curat‹ - uÂi J
curte - bar, avlin judec‹tor - krisarno, mujalo
D L
de lumin‹ - dudaar la pescuit - ma©hæripnase
(tu) devii, ajungi - oves la vân‹toare -xaÒajese
descoperim - putaras l‹utari - baÒavde, gilavne
doctor - drabarno, dòktoro (el) leag‹n‹ - del kùna
lume - sundal
E lun‹ - ©honut
examinat - lilo angl-i jakh
102
M S
m-a binecuvântat - baxtærdæs man s‹r‹cie lucie - pharo ©orripen
mas‹ - sinia, meseli sc‹p‹m - xastras
m‹ Úntorc - amboldav man se apropiau - paÒarenas
m-au trezit - ‡angavde man (noi) sem‹n‹m - miazasas
mil‹ - ©ilavipen se reflectau - manærenas pen
mul†umesc - palikerav, nais (el) se teme - daral, traÒal
se va Únsera - rætœla
N smântâna - tefèlo
neamuri - paÒutne ratesqe somn - lindra
negustor - balamno so†ie, femeie - ‡uvli, rromni
nemi∂cat - bi‡alærdo spate - zëja, zenæ
neodihn‹ - bidinglipen spune - mothovel, phenel
nimeni - khonik, ni©i jekh manuÒ strig‹, †ip‹ - akharel, del muj
nu - ©i, na stai - a©hav tut!
num‹r‹, socote∂te - drabarel, ginavel str‹mo∂i - ©irlatutne pradada
strig‹turi - vi©inimata
O success - baxtagor
obiective - resa sup‹rat - xolæriko
obosit - phagerdo
obraz, falc‹ - ©ham, ©amolax Δ
od‹i - kher-kotora ∂ef - Òerutno
odihnitoare - dinglºtni
T
P toamn‹ - durærdomilaj
pata - perÒ, mexli to†i, toate - sa, savorre
(el) pa∂te - ©aravel tr‹gea - cŸrdelas
p‹pu∂‹ - kùkla trecem mai departe - nakhas maj dur
perete - barang turte - bokolæ
persoan‹ - ‡eno
pic‹turi - ©ulæ U
(a) pl‹cea - ©ajlol, pla©eal univers - sundal
plecat - telærdo, gelo, unt - khil
(eu) plecam - telæravas
pode† - phurtœrri V
poli†ist - tangalo valoroase - molæle
povestesc -mothovav vecini - perutne
preg‹tim - khon‡aras vei fi mare - avesa baro
pu†in - zàlag(a) via†‹ - ‡iv, ‡ivipen
(ei) vorbesc - (s)borizen
R vreme, timp - vaxt, vræma
r‹spunde - anglidel
Z
zi liber‹ - vesto d„s, slòbodo dîves
103
O ANDER
O RROMANO HÌMNO. GELEM

M, GELEM
M ..................................................................................... 4
O J@NO, O GODÆVER .................................................................................................................... 7
MIRRO BARO ∑KOLAQO JEKHTUTNO DÊS ........................................................................... 12
E XUXURRA .................................................................................................................................. 18
O XAN3VALIPEN ......................................................................................................................... 26
O ¢ENU∑@TKA ............................................................................................................................. 32
O NEVO RROM ............................................................................................................................. 38
O RROM THAJ O ¢HAVO SIKAVDO ......................................................................................... 46
E IVENDESQE BAREDïVESA ..................................................................................................... 52
KU¢ KRE¢ÙNO ............................................................................................................................ 57
O RROM, E AMBROLA THAJ O RI¢HINO ................................................................................ 62
DUJ ÅÀMBE ................................................................................................................................... 69
KIDIPEN ......................................................................................................................................... 74
I DïLI XASTRAJLÆS MAN ........................................................................................................... 78
ME SEM RROM! ............................................................................................................................ 82
E LELEKAQO ¢HAVO ................................................................................................................. 87
E MAMÆQO DïVES ...................................................................................................................... 90
MIRRO O MAJ LA¢HO AMAL .................................................................................................... 95
RROMANO - RUMUNIKANO DIKCIONÀRO ........................................................................... 98
RUMUNIKANO - RROMANO DIKCIONÀRO ......................................................................... 102
104
UNICEF ROMÅNIA Gheorghe Sarù * Gabriela Moise * Marius C`ld`raru
B-dul Prim`verii 48A
011975 Bucure[ti, România
Tel.: +40 21 201 7872-76

Fax: +40 21 317 5255
Website: www.unicef.org/romania
E-mail: bucharest@unicef.org
Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare

cu sprijinul Reprezentan]ei UNICEF \n România, cu fonduri
oferite de Comitetul Na]ional German pentru UNICEF.
ISBN: 978-973-1733-07-4
Ministerul Educa]iei
Editura: VANEMONDE Cercet`rii [i Tineretului

Limba Rromani Cls A VII-A

Încărcat de

Informații document

Titlu original

Drepturi de autor

Formate disponibile

Partajați acest document

Partajați sau inserați document

Opțiuni de partajare

Vi se pare util acest document?

Este necorespunzător acest conținut?

Drepturi de autor:

Formate disponibile

Limba Rromani Cls A VII-A

Încărcat de

Drepturi de autor:

Formate disponibile

UNICEF ROMÅNIA Gheorghe Sar`u * Gabriela Moise * Marius C`ld`raru

B-dul Prim`verii 48A

Tel.: +40 21 201 7872-76

Lucrare realizat` [i tip`rit` \n 10.000 de exemplare

Limba [i literatura rromani

I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o eftato siklœvipnasqo berÒ

Autori: Gheorghe Sar‹u, Moise Gabriela, Marius C‹ld‹raru

Ilustra†ii ∂i copert‹: pictorul rrom Eugen Raportoru

Descrierea CIP a Bibliotecii Na†ionale a României

Layout: Victoria Dumitrescu

I rromani ©hib thaj i literatùra vaÒ o eftato siklœvipnasqo berÒ

2. Sasas vi man bari famìlia,

3. Putar, Devla, te kale udara,

4. Opre, rroma, si o vaxt akana,

TE SIKL ŒVAS MAJ BUT!

II. Purane lava line avere ©hib„nar

 armenikane lava: dudum, grast, ko©ak th. a.

 osetikane lava: tirax, vordon th. a.

 gruzikane lava: ©am©ali (ka-l xanotàræ: càmcoj).

 rusikane lava: atwèto th. a.

niglo (kanzùr(k)a) th. a.

III. Neve lava line avere ©hib„nar

webpatrin / sàjto th. a.

ràÒtra, lekhavel th. a.

IV. E ‡enenutne kreàcie

LAVA MA ∑KAR E LAVA...

vaxt - vræma, vrjàma pirre - lesqe

PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO

1. O oficiàlo alfabèto rromane ©hibæqo

E rromane oficialone alfabetose si kadala grafème:

 10 grafème, save si len kadala ‡ute:

 3 specìfiko “balkanikane“ vokàle ë, ä, Ÿ:

2. O akcènto rromane ©hibæe

MIRRO BARO ∑KOLAQO JEKHTUTNO D ÊS

LAVA MA ∑KAR E LAVA...

spidelas - ispidelas den dùma - (s)borizen, vakæren,

E PARUVALE / FLEKS ÌBILO VAK ÆRIPNASQE RIGA

khethane substantìvuræ ververutne substantìvuræ

2. E ‡ivdisarde thaj e bi‡ivdisarde substantìvuræ

E gramatikane kategorìe ka-o substantivo si: o gin, o ling thaj o kèzo.

E agorimata le ‡uvlikane substantivurenqo ka-o nominatìvo, k-o jekhipen

I 2-to klasaqi butî

 biodærde / bi‡ivdisarde: baj, bal, balani, kher th. a. 3anen vi aver?

E navnæ Òaj te aven len duj linga:

 ‡uvlikane: baj, bibi, bori, rakli th. a. 3anen vi aver?

E navæ Òaj te aven len duj gina:

 o butipen: baÒne, ÒoÒoja, rakle, raklæ th. a. 3anen vi aver?

I 4 -to klasaqi butî

I 5-to klasaqi butî

I 6-to klasaqi butî

I 7-to klasaqi butî

LAVA MA ∑KAR E LAVA...

dis - dîves astarel - Òirdel

PU ¢HIMATA AJ MANGIMATA KA-O T ÈKSTO

O definìto artìkulo vaÒ e ‡uvlikane navnæ/substantìvuræ, ka-o nominatìvo

O bidefinìto artìkulo vaÒ e murÒikane navnæ/substantìvuræ, ka-o nominatìvo

* vaÒ e ‡ivdisarde navnæ

O VOKAT ÌVO (E AKHARIPNASQI F@RMA)

a) E bi‡ivvdisardee murÒikanee subbstantìvvuræ

O kèzo O pu©hipen O jekhipen O butipen

a) E bi‡ivdisarde ‡uvlikane substantìvuræ

b) E ‡ivdisarde ‡uvlikane substantìvuræ

O kèzo O pu©hipen O jekhipen O butipen