Arheoloki vestnik (Arh. vest.) 47, 1996, str.

267-278 267

Keltska lonarska pe s Spodnje Hajdine pri Ptuju

M a r j a n a T O M A N I - J E V R E M O V in Mitja G U T I N

Izvleek Abstract

V Ptuju so poleg ostankov antine Petovione o h r a n j e n i
tudi tevilni sledovi latenske poselitve. Na G r a j s k e m griu.
Panorami, obmoju Rabelje vasi in v Brstju na levem ter v
Skorbi in na Spodnji Hajdini na desnem bregu Drave izpri-
ani kovinski in keramini predmeti p r i p a d a j o keltski mate-
rialni kulturi od 3. do 1. st. pr. n. .
N a j d b a kalotaste lonarske pei na Spodnji Hajdini in
ostanki e treh na Turnirskem prostoru pod gradom doka-
zujejo stalno naselitev keltskega ivlja z ustrezno lonarsko
dejavnostjo.
In Ptuj, well known for the remains of the Roman town
Poetovio, there are n u m e r o u s traces of La Tene occupation.
On various locations, such as the Castle Hill, the Panorama
hill, in Rabelja vas and Brstje on the left bank and in Skor-
ba and Spodnja Hajdina on the right bank of the river Dra-
va, metal and ceramic finds have been uncovered which be-
long to the Celtic material culture of the 3rd to the 1st cen-
turies BC.
The discoveries of the updraught-type pottery kiln in Spodnja
Hajdina and of the remains of three similar kilns on the Tour-
nament field below the Castle clearly show that Ptuj was per-
manently settled by the Celts. These finds also provide im-
portant data on Celtic pottery production.

Na irem o b m o j u P t u j a se e od prvih odkri- pri vozu) in k e r a m i n o (siva in g r a f i t n a k e r a m i -

vanj antine Petovione sredi 19. stoletja sporadi-
no pojavljajo tudi latenske oz. keltske najdbe (si. 1).
Na o b m o j u levega b r e g a Drave na G r a j s k e m
griu, v srediu P e t o v i o n e , so bili pri a r h e o l o -
kih raziskavah na Turnirskem p r o s t o r u m e d graj-
sko u t r d b o in itnico k o n e c tiridesetih let o b po-
membnih arheolokih objektih in naselitvenih pla-
steh odkriti tudi ostanki prazgodovinskega, po mne-
nju J o s i p a K l e m e n c a l a t e n s k e g a o b z i d j a v suho-
zidni tehniki t e r s p o r a d i n o kovinsko (bronast zati
ka) gradivo iz latenske dobe. 1 Pri zaitnih izko-
pavanjih v letih 1986-1988 so bile na tem o b m o -
ju o d k r i t e tri slabo o h r a n j e n e k u p o l a s t e lonar-
ske pei s p o s a m e z n i m i neznailnimi f r a g m e n t i
latenske k e r a m i k e . 2
S e v e r n o od G r a j s k e g a gria in n a s e l j a Viava
so bili na P a n o r a m i pri poljedelskih delih in iz-
k o p a v a n j i h leta 1948 n a j d e n i b r o n a s t a fibula ti-
pa A l m g r e n 65, b r o n a s t bradaviast o b r o e k in
f r a g m e n t i l a t e n s k e k e r a m i k e . 3 Sode p o inven-

1
J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki. Dela I. razr. SAZU 4 (1950) 1, 33 s, 47, 55, ris. 29: 5, t. 3: si. I; J. Koroec,
Staroslovansko grobie na /'tujskem gradit. Dela 1. razr. SA/.U I (1950) 11; S. Gabrovec, S r e d n j e l a t c n s k o o b d o b j e v Slove-
niji, Arh. vest. 17, 1966, 174; M. Tbmani-Jcvremov, Poselitev Ptuja in njegove okolice v prazgodovini, Ptuj. zbor. 5, 1985,
391; D. Boi, O latenskih najdbah na obmoju Ptuja, v: Ptujski arheoloki zbornik (1993) 189 ss, si. 3: I.
- Neobjavljeno izkopavanje pod vodstvom Blagoja Jevremova in M a r j a n e Tomani-Jevremov. C f r . M. Tbmani-Jevre-
mov, Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih, Kronika 40/3, 1992, 159.
' Fibula tipa Almgren 65 E. Patek, Verbreitung und Herkunft der romisehen Fibeltypen in Pannonien. Diss. Pann. Ser.
II 19 (1942) 82, l. 1: 18; obroek / izrastki - S. Pahi, Keltske n a j d b e v Podravju, Arh. vest. 17, 1966, 290, 314, op. 95, t. 16;
2; Tomani-Jevremov (op. 4) 14, 33, si. 19; Boi (op. I) si 1: I in keramini fragmenti - A. Smodi, Nove latnske n a j d b e
na Dravskem polju, as. zgod. narod. 35, 1940, 23; P Koroec, Slovanske n a j d b e zgodnjega srednjega veka na Panorami v
Ptuju, v: Arheoloka poroila. Dela 1. razr. S A / t J 3 (1950) 73 ss, si. 45; G a b r o v e c (op. I); Tomani-Jevremov (op. I).
SI. 1: Latenska najdia na obmoju Ptuja: 1 Grajski gri, 2 P a n o r a m a , 3 Rabelja vas, 4 Brstje, 5 Skorba, 6 Spodnja H a j d i n a .
Fig. 1: La T e n e sites at Ptuj: 1 Castle Hill, 2 P a n o r a m a , 3 Rabelja vas, 4 Brstje, 5 Skorba, 6 Spodnja H a j d i n a .

t a r n i knjigi H e r b e r s t e i n o v e z b i r k e i z h a j a s te zeja iz P t u j a pa je pri k o n t r o l n e m s o n d i r a n j u le-

lokacije tudi b r o n a s t a fibula tipa Miinsingen (si.
9).4
Pri obsenih zaitnih izkopavanjih na o b m o -
ju R a b e l j e vasi m e d G r a j s k i m griem in Ljud-
skim v r t o m v s e d e m d e s e t i h in o s e m d e s e t i h letih
so bili med a n t i n o p o s e l i t v e n o plastjo in pod n j o
sporadino najdeni fragmenti latenske keramike
in med d r u g i m tudi f r a g m e n t loka b r o n a s t e fibu-
le tipa Motschwil. 5
Na njivah s e v e r n o od naselja Brstje so 1959 in
1970 delavci pri kopanju gramoza odkrili ve ganih
srednjelatenskih grobov, ekipa Pokrajinskega mu-
ta 1970 prav tam o d k r i l a tudi sledove v e r j e t n o
p o z n o l a t e n s k e poselitve. 6
Poselitev v latenski dobi pa je zanesljivo izpri-
a n a tudi na d e s n e m b r e g u D r a v e , in sicer z leta
1906 o d k r i t i m i grobovi in z leta 1935 n a j d e n o su-
lino o s t j o v Skorbi pri P t u j u . 7
Pri i z k o p a v a n j u W a l t e r j a S c h m i d a leta 1935 je
bil med antinimi naselbinskimi najdbami na Spod-
nji H a j d i n i n a j d e n tudi latenski k e r a m i n i frag-
m e n t (si. 2: 2; 7: 11). 8 V neposredni bliini Schmi-
dovega i z k o p a v a n j a je bila leta 1975 o d k r i t a lon-
arska pe, ki je p r e d m e t nae o b r a v n a v e .

4
M. Tbmani-Jevremov, Nakit v prazgodovinskih obdobjih, v: Nakit .skozi arheoloka obdobju (1983) 13; Pahi (op. 3) 275.
5
B. Jevremov, Arh. preg. 20, 1978, 59, i. 25: 12; Tbmani-Jevremov (op. 4) 13 s, 33, 49, t. 3: I; ista (op. 1); D. Boi,
Keltska kultura u Jugoslaviji. Z a p a d n a grupa, v: Praist. jug. zem. 5 (1987) 875 s, t. 87: 16; isti (op. 1) 190, si. 4: I.
h
Pahi (op. 3) 277 s, 305 s, op. 29, t. 1; M. Tomani-Jevremov, Var. spom. 15, 1970 (1972) 145; M. Gutin, Relativna
kronologija grobov " M o k r o n o k e skupine", v: Keltske tudije (1977) 83, t. 15; S. Pahi, Brstje pri Ptuju, v: Reena arheoloka
dediina Slovenije 1945-1980 (1980) 48; Die Kelten in Mitteleuropa (1980) 259, St. 110; Tbmani-Jevremov (op. 4) 13 s, 33,
48, si. 15, t. 2: 9-11; ista (op. I) 391, t. 4; B. L a m u t , Od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka, v: Zakladi, prievanja
Ptuja in Ormou (1987) 6 ss, 12, si. 8, str. 22, St. 70.
7
V. Skrabar, Nalasci iz latenskog doba u okolini Ptuja i Maribora, Sturinar 1, 1922, 145 ss, op. 2, t. 3: 1-6; M. Abrami,
Poetovio (1925) 134; J. Klemene, B. Saria, Archdologische Karte von Jugoslavien. Hlatt Ptuj (1936) 30; ista, Archdologische
Karte von Jugoslavien. Hlatt Rogatec (1939) 55 s; Smodi (op. 3) I ss, 22 s, op. 3, ris. 5: 15; Pahi (op. 3) 277 s, 314 s, t. 14;
Boi (op. 5) 875, si. 45: 1,6.
8
W. Schmid, as. zgod. narod. 30, 1935, 129 ss, 132, si. 2. Fragment grafitne keramike je bil najden v stavbi O I.

VRUSTE
SI. 2: Lega latenskih najdi na desnem bregu Drave: 1 Skorba,
2 Spodnja Hajdina - izkopavanje Walterja Schmida (si 7:
11), 3 Spodnja Hajdina - keltska lonarska pe.
Fig. 2: La Tene sites on the right bank of the Drava: 1 Skor-
ba, 2 Spodnja Hajdina - excavated by Walter Schmid (fig. 7:
11). 3 Spodnja Hajdina - Celtic pottery kiln.
O keltski poselitvi pria tudi dvanajst keltskih
novcev, odkritih na irem ptujskem obmoju. Prav
s S p o d n j e H a j d i n e p o z n a m o pet s r e b r n i k o v , e n e -
ga z o b m o j a H a j d i n e , e d e n p a je bil e okoli leta
1850 n a j d e n na pokopaliu pri cerkvi sv. Obol-
ta v Rabelji vasi. y
Med keltske n a j d b e z o b m o j a P t u j a m o r a m o
priteti e u d a r n i no. 1 0
Leta 1975 je bilo p o t r e b n o z a r a d i n a r t o v a n e
gradnje skladia za tekoi plin na robu prve dravske
terase v vzhodnem delu vasi Spodnja 1 lajdina, juno
od m a g i s t r a l n e ceste M a r i b o r - P t u j , sredi e do-
9
Klemene, Saria 1936 (op. 7); Pahi (op. 3) 312, 314; P. Kos, Keltski novci Slovenije, Situla IS (1977) 136-139, 140-141,
t. 35: 3-5,7-9; Tomani-Jevremov (op. I) 390.
111
Skrabar (op. 7) 148, t. 3: 9; Abrami (op. 7); Klemene, Saria 1936 (op. 7); Smodi (op. 3) 1, op. 4; Pahi (op. 3) 314,
t. 13: 6.
11
Abrami (op. 7) 28 ss; Schmid (op. S); Klemene, Saria 1936 (op. 7) 56 ss.
12
H. Jevremov, Pozlaeni ebulasti fibuli iz Petovione, Arh. vest. 41, 1990, 3S9 ss.
" H. Jevremov, Var. sponi. 21, 1977, 266; isti (op. 5) 65, t. 38: 20; isti v: Obrtnika dejavnost na obmoju rimskega Poc-
tovia (1981) 4, si. 1-2; Ibmani-Jevrcmov (op. 1).
14
Tbmani-Jevremov (op. 1) 389, op. 53.
bro p o z n a n e p e t o v i o n s k e etrti, i m e n o v a n e Vi-
cus Fortunae, opraviti zaitna izkopavanja (si. 2:
3). Prav na irem o b m o j u tega p r o s t o r a z os-
tanki tevilnih sveti, m e d d r u g i m tudi I. in II.
m i t r e j a , je Schmid izkopal m a n j i trg, d o m n e v n o
z g o d n j e k r a n s k o cerkev ter velika skladia, ki
jih je p o vsej v e r j e t n o s t i u p o r a b l j a l a ilirska ca-
rinska p o s t a j a . 1 1 S tega izkopavanja se je ohranil
f r a g m e n t latenske g r a f i t n e k e r a m i k e (si. 7: 11).
Pokrajinski m u z e j P t u j je p o d vodstvom Bla-
goja J e v r e m o v a od 27. o k t o b r a d o 24. n o v e m b r a
1975 na delih parcel 1072/2 in 1071 k. o. H a j d i n a
p r e d v i d e n i p r o s t o r za g r a d n j o skladia sistema-
tino raziskal v obsegu priblino 120 m 2 (si. 3).
I z k o p a v a n j e je p o k a z a l o v zgornjih plasteh do
globine o k r o g 1 m e t r a slabo o h r a n j e n e a n t i n e
arhitekturne ostaline, eno dobro in eno slabo ohra-
n j e n o kurie ter p o z n o a n t i n i skelet, ki je s poz-
l a e n o fibulo s ebulastimi gumbi d a t i r a n v d r u -
go e t r t i n o 4. st. 1 2 V tej plasti so bili tevilni ke-
ramini f r a g m e n t i in n e k a j antinih novcev. 1 3
e v tej plasti so se pojavljali posamezni frag-
menti sive, navretenu izdelane keramike, kijih smemo
pripisati spodaj leei latenski poselitveni fazi.
O d globine 1,10 m dalje je m o o p r e d e l i t i str-
n j e n o plast, v kateri je bila z a s t o p a n a p r e d v s e m
siva latenska k e r a m i k a in p o s a m e z n i p r a z g o d o -
vinski a r h i t e k t u r n i objekti (si. J ) .
V tej plasti je bila o d k r i t a d o b r o o h r a n j e n a la-
tenska pe, k a t e r e vrh se je pojavil sicer e v glo-
bini 0,86 m pod povrino. S e v e r o v z h o d n o od pe-
i sta bili dve p r e p r o s t i kurii in v n e p o s r e d n i
bliini d e p o n i j a - 1,20 x 1,90 m velik p r o s t o r . V
z a h o d n e m delu i z k o p n e g a polja so bile o d k r i t e
tiri j a m e lesenih stojk ter veji vkop.
Med latenskimi n a j d b a m i v tej plasti je s p o r a -
dino z a s t o p a n a tudi k e r a m i k a p o z n e b r o n a s t e
d o b e . Ni izkljueno, da se n e k a t e r e asovno neo-
predeljene arhitekturne najdbe, npr. j a m e za stojke
ali pa veji vkop, p o v e z u j e j o z n a j d e n o p o z n o b r o -
n a s t o d o b n o k e r a m i k o , saj je poselitev v tem ob-
d o b j u v n e p o s r e d n i bliini d o b r o izpriana. 1 4
O m e n j e n i veji v k o p velikosti 1,0 x 0,75 m se
jc pojavil v globini 1,65 m. Relativna globina vkopa
je bila 0,36 m. V n j e m je bila ganina in drobci
hinega lepa.
SI. 3: Nart izkopnega polja na Spodnji Hajdini iz leta 1975 z vrisanimi prazgodovinskimi a r h i t e k t u r n i m i objekti.
Fig. 3: The plan of the 1975 Spodnja H a j d i n a excavation with prehistoric architectural remains.

S e v e r n o od v k o p a so bile tiri j a m e za stojke - delovni p r o s t o r , v k o p a n p o v p r e n o 0,09 m glob-

t e m n e j e lise s p r e m e r o m 0,30 d o 0,75 m in glo-
b i n o 0,15 d o 0,45 m. Z a p o l n j e n e so bile s t e m n o -
sivo ilovico in drobci g a n i n e .
P o m e m b n o o d k r i t j e v l a t e n s k c m h o r i z o n t u je
k o m p l e k s o b j e k t o v , to je pei, dveh kuri in de-
p o n i j e ilovice. Kurii sta merili 0,80 x 1,0 m oz.
0,75 x 0,52 m in sta bili brez k a k r n e koli kon-
strukcije. V k o p a n i sta bili p r i b l i n o 0,20 m v ru-
m e n o p e e n o ilovico.
Imeli sta dve plasti, in sicer s p o d a j 0,06 d o 0,09
m d e b e l o plast g a n i n e in p e p e l a ter nad tem 0,02
d o 0,03 m d e b e l o o g a n o plast ilovice. Na povr-
ini kuri ni bilo n a j d b .
V n e p o s r e d n i bliini kuri je bila po vsej ver-
j e t n o s t i d e p o n i j a : 1,20 x 1,90 m velik p r a v o k o t e n
lje od povrine o k r o g o b j e k t a . Na z a h o d n i strani
je bila o h r a n j e n a d o 0,09 m iroka s t e n a iz ilovi-
ce, p o n e k o d e v viini d o 0,05 m, ki je d e p o n i j o
d o d a t n o loila od d r u g e p o v r i n e . V t e m p r o -
s t o r u je bila n a j d e n a 0,55 x 0,45 m velika g m o -
ta za l o n a r s k o m a s o p r i p r a v l j e n e sive p e e n e
ilovice. D o m n e v a m o , da so ilovnata s t e n a , ki je
o m e j e v a l a p r o s t o r , in n e p r e p u s t n a tla o m o g o -
ala l o n a r j u u p o r a b o v o d e pri p r e d e l a v i s u r o -
ve g l i n e .
Z n o t r a j in v n e p o s r e d n i bliini o p i s a n e g a de-
lovnega p r o s t o r a je bilo n a j d e n o veje tevilo la-
tenskih k e r a m i n i h f r a g m e n t o v (.v/. 5: 6-10).
e v globini 0,86 m pod povrino, p r a k t i n o e
v antini plasti, se je p o k a z a l a r j a v o o g a n a lisa

SI. 4: Spodnja H a j d i n a - posnetek odkrivanja latenske lon-
arske pei. Foto: Blagoje Jevremov.
Fig. 4: Spodnja H a j d i n a - uncovering of the La T e n e pottery
kiln. Foto: Blagoje Jevremov.
v obliki kroga, ki se je p o z n e j e izkazala za o s t a n -
ke o s t e n j a latenske pei, n a r e j e n e iz ilovice.
Po odstranitvi n a s u t j a , sestavljenega iz ilovice
in f r a g m e n t o v a n t i n i h o p e k ter k e r a m i k e , se je
z n o t r a j o b o d a pei pokazal s t r n j e n sloj sive la-
tenske k e r a m i k e (si. 4). Izkazalo se je, d a je bilo
na reetki pei e o h r a n j e n i h pet skled (si 5: I-
5).
Po dvigu k e r a m i k e in odstranitvi n a s u t j a o k r o g
pei se je p o k a z a l a pe, velika 1,37 x 1,29 m v
p r e m e r u in z r e e t k o , veliko 1,14 x 1,02 m. Stena
o b o d a pei je bila v p o v p r e j u d e b e l a 0,10 m in j e
bila nad r e e t k o e o h r a n j e n a v viini 0,10 d o 0,30
m. R e e t k o sestavlja priblino 5 cm d e b e l a plo-
a, r a z d e l j e n a v dve polji, na k a t e r i h je p o 19 oz.
20 o d p r t i n za dovod vroega zraka s p r e m e r o m
0,05 m. Pe je imela 1,07 m iroko kurie, obr-
n j e n o proti s e v e r o v z h o d u . Kurie je bilo 0,10 d o
0,20 m nije od r e e t k e in je p r e d e l j e n o na dva
od 0,22 d o 0,25 m dolga kurina kanala. Ta de-
litev se, kot kae, n a d a l j u j e tudi v n o t r a n j o s t i pe-
i, saj je vidna tudi pri razporeditvi o d p r t i n v re-
etki.
C e l o t n o p o d n o j e pei s kuriem vred je bilo
na t e r e n u v k o p a n o v o s n o v o iz r u m e n e ilovice,
tako da sta kurina kanala potekala poevno proti
n o t r a n j o s t i pei. O d p r t i n i k a n a l o v sta bili iroki
o k r o g 0,36 in visoki 0,15 m.
Na p r o s t o r u o k r o g kuria so bili v p r i m e r j a v i
z drugim p r o s t o r o m v i z k o p n e m polju n a j d e n i so-
r a z m e r n o tevilni fragmenti razlinih latenskih po-
sod (si. 6; 7: 1-10).
O b i z k o p a v a n j u je bila pe v celoti d v i g n j e n a
in p r e n e s e n a v Pokrajinski m u z e j Ptuj. Z a r a d i te-
ga ni bilo m o g o e oistiti kuria in p r e g l e d a t i
prostora pod reetko.
KATALOG LATENSKEGA GRADIVA
Z IZKOPAVANJA 1975
N a j d b e iz pei
1. Skleda iz rjavorno gane gline, izdelana na lonar-
skem vretenu. Vel.: v. 2,9 em, pr. u. 10,1 cm, pr. d. 4,9 cm.
Inv. t. P 37659 (si. 5: 1).
2. Skleda iz n e e n a k o m e r n o rjavosivo gane gline, izdela-
na na lonarskem vretenu. Vel.: v. 8,2 cm, pr. u. 20,5 cm, pr.
d. 7,1 cm. Inv. t. P 37656 (si. 5: 2).
3. Fragmentirana skleda kot t. 2. Vel.: pr. u. 22,3 cm.
Inv. t. P 37660 A (si. 5: 3).
4. Skleda kot t. 2. Vel.: v. 9,7 cm, pr. u. 23 cm, pr. d. 8
cm. Inv. t. P 37658 (si. 5: 4).
5. Skleda kot t. 2. Vel.: v. 9,8 cm, pr. u. 24,4 cm, pr. d.
8,5 cm. Inv. t. P 37657 (si. 5: 5).
N a j d b e iz okolice kuria pei
6. Fragment ustja lonca iz svetlosivo gane gline, izdela-
nega na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 18,8 cm. Inv. t. P
37748 (si. 6: 1).
7. Fragment ustja lonca iz sivorjavo gane gline, izdela-
nega na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 16 cm. Inv. t. P
37661 (si. 6: 2).
8. Fragment lonca z metliasim okrasom iz rjavosivo gane,
z grafitom in kremenevim peskom o b o g a t e n e gline, izdela-
nega na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 23,2 cm. Inv. t. P
37677, 37773 (si. 6: 3).
9. Skleda kot t. 2. Vel.: v. 10,5 cm, pr. u. 22,6 cm, pr. d.
8,5 cm. Inv. t. P 37660 (si. 6: 4).
10. Fragment ustja sklede iz rnosivo gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 25,2 cm. Inv. t. P
37668 (si. 6: 5).
11. Fragment ustja sklede iz sivo gane gline, izdelane
na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 21,8 cm. Inv. t. P 37672
(si. 6: 6 ) .
12. Fragment oboda sklede iz sivorno gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. o. 25 cm. Inv. t. P
37758 (si. 6: 7).
13. Fragment ustja sklede iz rnosivo gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 12 cm. Inv. t. P
37753 (si. 6: 8).
14. Fragment ustja sklede iz sivorno gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 26,2 cm. Inv. t. P
37664 (si. 6: 9).
15. Fragment ustja sklede iz sivorjavo gane gline, izde-
lane na lonarskem v r e t e n u . Vel.: pr. u. 19 cm. Inv. t. P
37754 (si. 6; 10).
SI. 5: S p o d n j a H a j d i n a . 1-5 keramika i/, lonarske pei, 6-10 keramika iz d e p o n i j e . M. = 1:4.
Fig. 5: S p o d n j a H a j d i n a . 1-5 pottery front the kiln, 6-1(1 pottery from the clay p r e p a r a t i o n a r e a . Scale = 1:4.

16. Fragment ustja sklede
lane na lonarskem v r e t e n u .
37774 (.v/. 6: I I ) .
17. Fragment ustja sklede
lane na lonarskem v r e t e n u .
37755 (.v/. 6: 12).
iz rnosivo gane gline, izde-
Vel.: pr. u. 27,6 em. Inv. St. I*
iz sivorjavo gane gline, izde-
Vel.: pr. u. 14 cm. Inv. Si. I'
IN. Fragment ustja sklede
lane na lonarskem vretenu.
37701 (si. 7: I).
I1). Fragment ustja sklede
lane na lonarskem v r e t e n u .
37699 (si 7: 2).
i/ sivorno gane gline, izde-
Vel.: pr. u. 32,8 cm. Inv. i. I'
i/ sivorjavo gane gline, izde-
Vet.: pr. u. 30 cm. Inv. Si. I'
 20. Fragment ustja sklede iz rnosivo gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 34 cm. Inv. t. P
37750 (si. 7: 3).
21. Fragment lonka iz rjavosivo gane, z grafitom obo-
gatene gline, izdelanega na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u.
10 cm. Inv. t. P 37772 (si. 7: 4).
22. Fragment ostenja sklede iz rnosivo gane gline, iz-
delane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. o. 10,2 cm. Inv. t.
P 37690 (si. 7: 5).
23. Fragment ploice iz sivorno gane gline. Vel.: pr. 8 pei s p o l k r o n o k u p o l o , r e e t k o in dvojnim ku-
cm. Inv. t. P 37684 (si. 7: 6).
24. Fragment ustja sklede iz sivorjavo gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 19 cm. Inv. t. P
37673 (si 7: 1).
25. Fragment ustja sklede iz sivorno gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 18 cm. Inv. t. P
37675 (si. 7: 8).
26. Fragment ustja sklede iz sivorno gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 16,4 cm. Inv. t. P
37676 (si. 7: 9).
27. Fragment ustja sklede iz sivorno gane gline, izde-
lane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 20 cm. Inv. t. P
37757 (si. 7: 10).
Najdbe iz deponije
28. Fragmcntiran kronik iz rnosive, neenakomerno peene
gline, izdelan na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 21 cm. Inv.
t. P 37770 A (si. 5: 6).
29. Fragment lonca z metliastim okrasom iz na povrini
svetlorjavo, v prelomu rno gane gline, izdelanega na lon-
arskem vretenu. Vel.: pr. u. 19 cm. Inv. t. P 37766 (si. 5:
7).
30. Fragment posode iz temnorjavosivo gane gline, iz-
delane na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 16 cm. Inv. t. P
37770 C, 37770 D (si. 5: 8).
31. Fragment lonca iz temnosivo gane gline, izdelanega
na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 15 cm. Inv. t. P 37770
B (si. 5: 9).
32. Lonec iz svetlosivo gane gline, izdelan na lonar-
skem vretenu. Vel.: v. 27,3 cm, pr. u. 16,2 cm, pr. d. 12,7 cm.
Inv. t. P 37770 (si. 5: 10).
Najdba i t. plasti
Z objavo tega fragmenta iz sklopa najdb latenske plasti
zunaj predstavljenih zakljuenih objektov dopolnjujemo ke-
ramine tipe, ki so zastopani v pei, okrog kuria in pri de-
poniji in se sicer pojavljajo po vsej povrini izkopnega polja.
33. Fragment ustja lonca iz rnosivo gane, z grafitom in
drobnim kremenevim peskom obogatene gline, izdelanega
na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 32,8 cm. Inv. t. P 37791
A (si. 7: 12).
S Schmidovcga izkopavanja na Spodnji Hajdini seje ohranil
znailen fragment latenske keramike.
34. Fragment ustja posode i/, sive grafitne gline, izdelane
na lonarskem vretenu. Vel.: pr. u. 19,8 cm. Inv. t. K 4086
(si. 7: 11).
15
O lonarskih peeh cfr. zbornik posvetovanja na to temo: Acta Prachist. Arcli. 9/10, 1978/1979; za latenske pei po-
sebej lanek I'. Duhamel, 49 ss. Cfr. tudi M. Horvat v: Enciklopedija Slovenije 6 (1992) 320 ss.
16
M. Tomani-Jcvremov, Ormo, v: Reena arheoloka dediina Slovenije 1945-1980 (1980) 94; ista, Var. sponi. 23,
1981, 208 ss, si. 17-19; ista, Ormo v prazgodovini. Kult. in nar. spom. Slov. 133 (1989) 7, 12, 29, si. 6; M. Tomani-Jevrcmov,
1. l.ovrcni, Zgodovinski oris, v: Ormo in okolica. Vodnik (1990) 8 in si. na str. 9.
17
J. Mcduna, Das keltisehe Oppidum Stare Hradisko in Miihren, Germania 48, 1970, 34 ss, posebej 44 ss, op. 28 z
navedbo latenskih pei v Evropi in literaturo.
L o n a r s k a pe s S p o d n j e H a j d i n e je znailna
p r e d s t a v n i c a p r e p r o s t i h pei za g a n j e k e r a m i k e
v prazgodovini, prav tako pa tudi v antiki. 15 Zgrajena
je e n o s t a v n o iz ilovice, ki so jo lonarji kopali za
izdelavo keramike, in sicer tako, d a j e kurie vko-
p a n o v o s n o v o p o d h o d n o povrino, r e e t k a in
k u p o l a nad n j o pa sta izdelani p o s e b e j . Tovrstne
riem (si 8) se v literaturi uvrajo v t. i. verti-
kalni tip lonarske pei. I m e je p o v e z a n o z nai-
nom g a n j a l o n e n i n e : p o s o d e so z l o e n e na re-
etki, vroi zrak pa se skozi odprtine v reetki pretaka
od kuria proti vrhu k u p o l e , v k a t e r e m je veja
o d p r t i n a za odvod dima in plinov.
L o n a r j e n a j p r e j zloil pripravljeno in na zraku
p o s u e n o k e r a m i k o na r e e t k o . N a t o je k u p o l o v
zgornjem delu do konca zgradil. Po ganju je moral
del k u p o l e p o d r e t i , d a j e lahko odstranil p e e n o
l o n e n i n o in vloil novo serijo za g a n j e .
V p r o s t o r u p r e d kuriem je bila n a j d e n a ve-
ja koliina k e r a m i n i h f r a g m e n t o v , ki jih m o r a -
m o pripisati izmeku, ki je nastajal med g a n j e m
(si. 6; 1: 1 - 1 0 ) .
V n e p o s r e d n i bliini je bil odkrit p o s e b e j pri-
rejen p r o s t o r , ki smo ga p o i m e n o v a l i d e p o n i j a ; v
n j e m n a j d e n a g m o t a surove gline in o s t a n k i ilov-
n a t e stene, ki ga je o m e j e v a l a , d o k a z u j e j o , da gre
za p r o s t o r , k j e r se je pripravljala lonarska masa
za izdelavo k e r a m i n i h izdelkov. Pogosto pa je
postal ta p r o s t o r o d p a d n a j a m a in v njej s m o nali
p o s o d j e (si. 5: 6-10).
Razen o m e n j e n e pei s S p o d n j e H a j d i n e so bi-
le v P t u j u na Turnirskem p r o s t o r u pod g r a d o m
o d k r i t e e tri p o d o b n e l a t e n s k e pei. Bile so sla-
bo o h r a n j e n e , med redkim k e r a m i n i m gradivom
latenskega z n a a j a pa tudi ni bilo izrazitih oblik.
Poroilo o tem i z k o p a v a n j u e ni bilo o b j a v l j e n o
(cfr. op. 2).
V b l i n j e m O r m o u so bile pri obsenih razi-
skavah p o z n o l a t e n s k e naselbinske plasti o d k r i t e
p o d o b n e pei za g a n j e l o n e n i n e . 1 6 Vertikalni
tip pei je bil p o g o s t a n a j d b a v naselbinskih pla-
steh keltskega sveta s r e d n j e E v r o p e , e zlasti v
delavnikih o b m o j i h p o z n o l a t e n s k i h o p i d u m o v .
Med primerljivimi latenskodobnimi lonarskimi
objekti n a j p o s e b e j o p o z o r i m o na n a j d b o ve po-
dobnih pei na Moravskem v o p i d u m u Stare H r a -
disko v o k r a j u Prostejov 1 7 in na naselbini Stra-
SI. 6: S p o d n j a H a j d i n a . Keramika iz okolice kuriSa. M. = 1:4.
Fig. f>: S p o d n j a H a j d i n a . Pottery from the stoking area. Scale = 1:4.

choti'n v o k r a j u Breclav, 1 8 k j e r so vertikalne pei P o s e b n o tevilne so pei na n a s e l i t v e n e m ob-

z dvojnim kuriem v nekaterih primerih, p o d o b n o moju Skordiskov v P o d o n a v j u . Kar 16 l a t e n s k o -
kot pe s S p o d n j e H a j d i n e , vsebovale l o n a r s k o d o b n i h lonarskih pei je bilo o d k r i t i h pri izko-
produkcijo zadnjega ganja. pavanjih obsene in dobro o h r a n j e n e poznolatenske

18
M. imar, Latdnsk sidliStt ze Straehotfna, okr. Bfeclav, Pam. arclt. 78, 1987, 205 ss.
SI. 7: Spodnja Hajdina. 1-10 keramika iz okolice kuriSa, II z izkopavanja Waltcrja Schmida leta 1935, 12 izbor gradiva iz
sonde 1975. M. = 1:4.
7; Spodnja H a j d i n a . 1-10 pottery from the stoking area, II pottery from the 1935 excavation by Walter Schmid, 12 a
selection of finds from the 1975 trench. Scale = 1:4.
n a s e l b i n s k e plasti na G o m o l a v i pri H r t k o v c i h v
S r e m u . 1 9 Med njimi (avtorji jih o z n a u j e j o kot
cilindrine pei oz. pei s cilindrino k u p o l o ) se
z a r a d i izvedbe kuria r a z l i k u j e t a dva tipa, in si-
cer pei z e n o j n i m oz. dvojnim kuriem. Velikost
r e e t k e je od 1 d o 1,40 m, o d p r t i n e v n j e j pa so
r a z p o r e j e n e v k o n c e n t r i n i h krogih, ne glede na
o p o r n o s t e n o pri tipu z d v o j n i m k u r i e m . N e k a -
t e r e so imele na reetki e o h r a n j e n o k e r a m i k o .
V zvezi s p r o i z v o d n j o k e r a m i k e m o r a m o p o s e -
b e j o m e n i t i l o k a l n o izdelavo g r a f i t n e k e r a m i k e .
D o k a z z a n j o je l o n a r s k a pe iz bliine J a k o v a
pri B e o g r a d u , k j e r so bili n a j d e n i f r a g m e n t i gra-
f i t n e k e r a m i k e v pei, p o t r j u j e pa j o tudi n a j d b a
g r u d e s u r o v e g a g r a f i t a na G r a d i n i na B o s u t u pri
Oroliku.20 Nekaj podobnega smemo domnevati
tudi za l a t e n s k e n a s e l b i n e na S l o v e n s k e m , saj je
g r a f i t n a k e r a m i k a med p o z n o l a t e n s k i m gradivom
dobro zastopana.21
N a j d e n o k e r a m i k o iz l o n a r s k e g a k o m p l e k s a
na S p o d n j i H a j d i n i l a h k o r a z d e l i m o v ve s k u p i n .
Vsa k e r a m i k a je i z d e l a n a na l o n a r s k e m v r e t e n u
in sestavlja glede na n a j d i n e okoliine e n o t e n
asovni h o r i z o n t . S k u p n a je barva p o s o d , ki va-
riira med sivimi in rnosivimi toni, izjema so le
f r a g m e n t i , o b o g a t e n i s p r i m e s j o g r a f i t a (si. 6: 3;
7: 4,1 1,12). Pri vseh tipih p o s o d je oiten tudi
pojav dveh vzporednih lebiev na p r e h o d u v vrat.
N a j p o m e m b n e j a s k u p i n a so znailne s k l e d e z
SI. 9: Bronasta fibula, v e r j e t n o s Panorame na Ptuju, inv. t.
R 8213. M. = 1:1.
Fig. 9: A bronze fibula, possibly from Panorama at Ptuj, inv.
No. R 8213. Scale = 1 : 1 .
izrazitim o m f a l o s n i m d n o m , o b o d o m , ki se obr-
ne n a v z n o t e r , ter rahlo koninim s r e d n j e visokim
v r a t o m , ki ga z a k l j u u j e izrazito izvihano ustje.
Sklede so na r a m e n u o k r a e n e z d v e m a o z k i m a
vodoravnima lebiema.
Ta tip sklede n a j d e m o v tirih p r i m e r k i h v pei
(si. 5: 2-5), z a s t o p a n pa je tudi med f r a g m e n t i s
kuria (si. 6: 4-6). I d e n t i n o skledo p o z n a m o z
blinjega grobia v Skorbi. 2 2
e Stanko Pahi je pri obravnavi gradiva iz Skorbe
za takne sklede na podlagi p r i m e r j a v iz e k e
in Slovake ugotovil, da s o d i j o med o b i a j n o , v
keltskem svetu zelo r a z i r j e n o s k u p i n o . 2 3 Kae,
da je bila ta vrsta skled s o r a z m e r n o dolgo v rabi,
saj se p o j a v l j a j o e k o n e c s t o p n j e LT B. Pahi je
s k l e d o iz S k o r b e uvrstil v e t r t o s k u p i n o J a n a Fi-
lipa in s tem v as p r e h o d a iz stopnje LT C v stopnjo
LT D.
Najbolje vzporednice skledam s Spodnje I lajdine
in iz S k o r b e so z grobia Mana na Slovakem,

19
B. in M. Jovanovi, Gomolava, naselje mladeggvozdenog doba (1988) 68 ss, 91, si. 6, 20-33, pril. 9, K), 12 (nart pei
v naselbini), plan 9.
211
D. Dimitrijevi, Spatlatnezeitliche O p p i d a in Jugoslawien, Arch, rozhl. 23, 1971, 579, op. 21; N. Majnari-Pandi,
Keltsko-latenska kultura u Slavoniji i Srijemu (1970) 56, op. 338.
21
M. Gutin, Jb. Rom. Germ. Zentmus. 31, 1984, 356 s. Abb. 27: 3.
22
Skrabar (op. 7) t. 3: 4; Pahi (op. 3) t. 14. 6.
23
Pahi (op. 3) 292.
k j e r so bile p o d o b n e sklede n a j d e n e e v g r o b o -
vih s t o p e n j LT B2 in LT C l . 2 4
M e d k e r a m i n i m gradivom na Slovenskem je
bilo k o m p l e t u skled s S p o d n j e H a j d i n e p r i m e r -
ljivo gradivo razen v Skorbi o d k r i t o tudi v g r o b o -
vih 22 in 26 iz D o b o v e , 2 5 m o r d a pa s m e m o v to
s k u p i n o priteti tudi skledo iz o t r o k e g a g r o b a
A Celtic pottery kiln from Spodnja Hajdina near Ptuj
Summary
E v e r since t h e r e m a i n s of R o m a n P o e t o v i o w e r e first un-
c o v e r e d in t h e m i d d l e of t h e 19th c e n t u r y , s p o r a d i c Celtic
f i n d s h a v e b e e n a p p e a r i n g in t h e town of P t u j a n d its sur-
r o u n d i n g s (fig. 1).
O n t h e left b a n k of t h e river D r a v a , on t h e C a s t l e Hill in
the very c e n t r e of R o m a n Poetovio, in t h e T o u r n a m e n t field
b e t w e e n t h e Castle and t h e g r a n a r y , a r c h a e o l o g i c a l r e s e a r c h
in the late 40's u n c o v e r e d i m p o r t a n t a r c h i t e c t u r a l r e m a i n s
and o c c u p a t i o n layers of t h e R o m a n as well as p r e h i s t o r i c
p e r i o d s . A p r e s u m a b l y La T e n e d e f e n c e wall built in dry-
wall t e c h n i q u e was d i s c o v e r e d t o g e t h e r with s o m e c o n t e m -
p o r a n e o u s m e t a l and c e r a m i c objects. 1 In the c o u r s e of res-
cue e x c a v a t i o n s in t h e y e a r s 1986-1988 t h r e e badly p r e s e r -
ved p o t t e r y kilns of t h e d o m e type with s o m e La T e n e p o t -
tery w e r e f o u n d in t h e s a m e a r e a . 2
N o r t h of t h e C a s t l e Hill a n d t h e village Viava at the site
n a m e d P a n o r a m a a b r o n z e fibula of t h e type A l m g r e n 65, a
b r o n z e k n o b - d e c o r a t e d ring a n d La T e n e p o t t e r y f r a g m e n t s
w e r e b r o u g h t to light by a g r i c u l t u r a l activities a n d a r c h a e o -
logical e x c a v a t i o n s in t h e year 1948. 5 According to the in-
ventory of the H e r b e r s t e i n collection an early La T e n e b r o n z e
fibula of t h e M u n s i n g e n type was also f o u n d at the s a m e
site (fig. 9). 4
Extensive r e s c u e e x c a v a t i o n s in R a b e l j a vas in t h e 70's
and 8()'s have r e c o v e r e d s o m e La T e n e p o t t e r y , as well as a
f r a g m e n t of a middle La T n e b r o n z e fibula of t h e Motschwil
type.5
In t h e years 1959 a n d 1970 several m i d d l e La T e n e cre-
m a t i o n graves have c o m e to light on the fields to the n o r t h
of t h e village Brstje. S o m e traces of p r e s u m a b l y late La T e n e
o c c u p a t i o n w e r e also f o u n d at t h e s a m e site. 6
La Tene p e r i o d o c c u p a t i o n is well d o c u m e n t e d on t h e
right b a n k of t h e D r a v a as well. In S k o r b a n e a r P t u j a c e m e -
tery was d i s c o v e r e d in 1906 a n d in 1935 an iron s p e a r h e a d
was f o u n d . 7
In the 1935 excavation by Walter S c h m i d a La T n e pot-
tery f r a g m e n t was f o u n d a m o n g t h e R o m a n s e t t l e m e n t f i n d s
at S p o d n j a H a j d i n a (fig. 2: 2; 7: 11 ).K Nearby, a pottery kiln,
which we shall d e s c r i b e below, was excavated in 1975.
We s h o u l d f u r t h e r m e n t i o n t h e twelve C e l t i c coins f o u n d
at v a r i o u s localities in a n d a r o u n d P t u j . Five silver coins co-
me f r o m S p o d n j a H a j d i n a , o n e f r o m t h e H a j d i n a a r e a a n d
o n e was f o u n d a l r e a d y in 1850 at the m o d e r n c e m e t e r y in
Rabelja vas.1*
24
B. B c n a d i k , Maim. Kellisches Grttberfeld (1983).
25
Posavski m u z e j B r e i c e , n e o b j a v l j e n o - v pripravi za tisk (M. G u t i n ) .
2
" D. P i r k m a j e r , Kelti na Celjskem (1991) (. 14: 97.
'7 R i s b e je izdelala J a n j a TVatnik.
14 iz Slatine v Roni dolini. 2 6 Navedeni grobovi
o p r e d e l j u j e j o sklede s S p o d n j e H a j d i n e , p o d o b -
no kot je to navedel e Pahi za skledo iz S k o r b e ,
v as m l a j e g a s r e d n j e g a latena o z i r o m a v p r e -
hod v pozni laten, za kar e p o s e b e j govori grob
22 iz D o b o v e , d a t i r a n z znailno e l e z n o fibulo
poznolatenske sheme.27
A Celtic iron k n i f e also c o m e s f r o m t h e P t u j a r e a . 1 0
In t h e year 1975 a r e s c u e excavation was c a r r i e d out in
t h e e a s t e r n p a r t of t h e village S p o d n j a H a j d i n a , s o u t h of t h e
M a r i b o r - P t u j r o a d (fig. 2: 3). E p i g r a p h i c m o n u m e n t s have
p r e s e r v e d t h e n a m e of t h e site in a n t i q u i t y : this was t h e Vi-
cus Fortunae, t h e b u s i n e s s q u a r t e r of t h e R o m a n Poetovio.
In this a r e a several s a n c t u a r i e s a r e k n o w n to have existed
including two of the four Poetovio mithraea. Schmid has f u r t h e r
excavated a small square, an early Christian church and horrea,
p r o b a b l y c o n n e c t e d with t h e c u s t o m s o f f i c e f o r t h e provin-
ce of I l l y r i c u m . " A La T e n e p o t t e r y f r a g m e n t is p r e s e r v e d
a m o n g o t h e r f i n d s f r o m S c h m i d ' s excavation (fig. 7: 11).
F r o m O c t o b e r 27th to N o v e m b e r 24th 1975 t h e P t u j Re-
gional M u s e u m systematically excavated an a r e a of a p p r o -
ximately 120 m 2 (fig. 3).
T h e u p p e r layers to t h e d e p t h of a p p r o x i m a t e l y 1 m have
recovered badly preserved R o m a n architecture with two hearths
a n d a late R o m a n i n h u m a t i o n grave f r o m t h e s e c o n d q u a r -
ter of t h e 4th c e n t u r y , as e v i d e n c e d by t h e p r e s e n c e of a
bronze-gilt c r o s s b o w fibula with o n i o n s h a p e d t e r m i n a l s . 1 2
N u m e r o u s p o t t e r y f r a g m e n t s a n d s o m e R o m a n coins 1 3 w e r e
found in these layers, as well as some f r a g m e n t s of grey, wheel-
t h r o w n p o t t e r y which s h o u l d be a s c r i b e d to t h e lower-lying
La T e n e o c c u p a t i o n layer.
F r o m the d e p t h of 1,10 m a c o m p a c t layer was o b s e r v e d ,
c o n t a i n i n g grey La T e n e p o t t e r y and s o m e r e m a i n s of pre-
historic a r c h i t e c t u r e (fig. 3).
A w e l l - p r e s e r v e d La T e n e p o t t e r y kiln was u n c o v e r e d .
To t h e n o r t h - e a s t of t h e kiln t h e r e w e r e two simple h e a r t h s
and a clay-lined structure m e a s u r i n g 1,20 x 1,90 m. In the we-
stern part of the trench four post-holes and a pit were f o u n d .
A m o n g t h e La T e n e f i n d s in this layer late B r o n z e Age
p o t t e r y also o c c u r r e d sporadically. It is not to be e x c l u d e d
that s o m e of t h e a r c h i t e c t u r e , such as t h e p o s t - h o l e s and
the pit, should really be connected with the Bronze Age pottery.
B r o n z e Age o c c u p a t i o n is well a t t e s t e d in the vicinity. 1 4
We shall p r o c e e d by a d e t a i l e d d e s c r i p t i o n of t h e i m p o r -
tant La T e n e s t r u c t u r e s . T h e h e a r t h s m e a s u r i n g 0,80 x 1,0
m a n d 0,75 x 0,52 m respectively, have shown n o sign of any
kind of c o n s t r u c t i o n a p a r t f r o m being s i t u a t e d in 0,20 m d e e p
pits d u g in yellow sandy clay g r o u n d . T h e h e a r t h s consisted
of two layers: a 6-9 cm thick layer of c h a r c o a l below a n d a
2-3 cm thick layer of b u r n t clay a b o v e . N o small f i n d s w e r e
f o u n d on tile s u r f a c e of t h e h e a r t h s .
 Beside the hearths there was a clay-lined rectangular struc-
ture for clay p r e p a r a t i o n , possibly a kind of a clay moiste-
ning tank, measuring 1,20 x 1,90 m. Inside the structure a
lump of grey sandy clay was f o u n d .
The kiln from Spodnja H a j d i n a r e p r e s e n t s a type well-
known in prehistory as well as in the R o m a n period. 1 5 It is
the so-called sunken kiln with the furnace dug into the ground.
The kiln floor and the dome are built on top of the combu-
stion c h a m b e r separately (fig. 8). T h e type, usually d e n o t e d
as a vertical or u p d r a u g h t kiln, derives its name from the
m o d e of firing: the hot air rose through the holes in the kiln
floor to the firing c h a m b e r and out of it through the central
opening in the d o m e . T h e potter first put the load of pot-
tery on the kiln floor and then finished building up the do-
me s u p e r s t r u c t u r e . This had to be removed a f t e r firing in
o r d e r to remove the load of pottery and p r e p a r e the kiln for
a n o t h e r firing.
In the stoking area a lot of pottery f r a g m e n t s were found,
clearly representing the production discard (fig. 6; 7: 1-10).
Further, t h r e e similar La T e n e pottery kilns have been
discovered at Ptuj in the Tournament field below the castle.
The kilns from the La T e n e settlement in O r m o should al-
so be m e n t i o n e d here. 1 6
The vertical pottery kiln type is c o m m o n in the Celtic
settlements in Central E u r o p e , especially in the larger pro-
duction a r e a s of the late La T e n e oppida. Similar kilns are
known from the Stare Hradisko o p p i d u m 1 7 and f r o m Stra-
choti'n in Moravia, 1 8 where some kilns with double f u r n a c e s
also contained the last pottery loads.
Pottery kilns occur frequently in the middle D a n u b e area,
once settled by Scordisci. The excavation of a well-preser-
M a r j a n a Tomani-Jevremov
Pokrajinski muzej Ptuj
Muzejski trg 1
SI-2250 Ptuj
Dr. Mitja Gutin
O d d e l e k za arheologijo
Filozofske fakultete
p. p. 580
SI-1001 Ljubljana
ved late La T e n e settlement at Gomolava near Hrtkovci in
Srem alone has revealled sixteen kilns. 1 '' A m o n g the so-cal-
led cylindrical dome kilns two types can be distinguished:
the one with a single and the other with a double f u r n a c e .
T h e holes in the kiln floor form concentric circles. In some
kilns the load of the last firing was preserved.
The La T e n e pottery f o u n d at Spodnja H a j d i n a can be
divided into several groups, though all is wheel-thrown and -
judging by the context - contemporaneous. The colour varies
from grey to black. A few graphite pottery fragments were al-
so present (fig. 6: 3; 7: 4,11,12). All forms bear double hori-
zontal grooves at the transition of the shoulder into the neck.
The most important g r o u p comprises bowls with a mar-
ked omphalos, a biconical wall, a conical neck of medium
height and an o u t - t u r n e d rim. An identical form is known
also f r o m the nearby Skorba cemetery. 2 2
In his discussion of the Skorba finds Stanko Pahi estab-
lished that these bowls represent a very common vessel type
with a wide distribution t h r o u g h o u t the Celtic world. 2 3 It
seems that the type was p o p u l a r for quite a long time. It
first occured at the end of LT B while the Skorba example
d a t e s to the transition from LT C to LT D.
The closest analogies for Spodnja H a j d i n a and Skorba
examples were found at the cemetery in Mana in Slovakia
dating to LT B2 and LT CI phases. 2 4 In Slovenia we should
f u r t h e r mention similar bowls from graves 22 and 26 in Do-
bova 2 5 and probably the one f r o m the child grave No. 14
from Slatina v Roni dolini n e a r Celje. 2 6 These mostly date
to the later part of the middle La T e n e phase or to the tran-
sition to the late La T e n e as evidenced by the late La Tene
iron fibula found with the bowl in grave 22 in Dobova.
Translated by Katja Katarina PREDOVNIK